Svetel dan velikih pričakovanj in upanj se vse bolj preveša v temno noč hudih ljudskih stisk in travm!

V deželi slovenski je sicer po odstranitvi Janeza Janše z oblasti zavladalo varljivo politično zatišje. Ustvarjen je lažni občutek normalnosti in politične elite se pripravljajo na jesenski spopad. Utihnili so celo slovenski EU poslanci in poslanke, ki praviloma ne izgubljajo radi priložnosti, da v slovenski javnosti izpostavijo svojo veliko pomembnost ter v kričečih barvah slikajo "našo novo širšo domovino" in čudovito življenje, ki naj bi nas v njej še čakalo. Le malo je v deželi ljudi, ki bi jim sploh še kaj verjeli ali nasedali njihovim obljubam in praznim demagogijam. Današnji slovenski veliki Evropejci postajajo vse bolj podobni nekdanjim velikim AO-cem, zatem velikim 3. rajhovcem in pozneje velikim Jugoslovanom. V čem se sploh še razlikujejo, če se sploh v čem? Če Srbom in njihovim politikom sploh lahko kaj zavidam, je to, da so vsi vedno in povsod najprej Srbi in zvesti svoji Srbiji.

Vlada Alenke Bratušek, z vsemi svojimi zakulisnimi političnimi in strokovnimi prišepetovalci, ljudstvu razen varljivega političnega zatišja ni ponudila doslej nič takega kar bi pri ljudeh porajalo vsaj malo nujno potrebnega optimizma, da bi pa morebiti nekoč le lahko bilo boljše. V resnici aktualna vlada ni prav v ničemer odstopila od strani EU in Trojke vsiljene doktrine neoliberalnega uničevanja države in siromašenja državljank in državljanov, ki ji je temelje postavila že predhodna Janševa vlada. Je pa uspela to apokaliptično doktrino še nadgraditi s posegom v Ustavo in z zapisom fiskalnega pravila ter omejitvijo referenduma, diktaturo oblasti in političnih ter kapitalskih elit le še utrditi. Sedaj lahko slovenske politične in oblastne elite v resnici počno kar jih je volja, ker ljudstvo s svojimi civilno družbenimi organizacijami in oportunističnimi sindikati nima več na voljo skoraj nobenih političnih ali pravnih orodij s katerimi bi lahko legalno ter na demokratičen način kontroliralo ter omejevalo režim.

Čeprav tega nihče ne želi javno priznati, je vendarle danes že več kot očitno, da je Slovenija skozi noč postala ujetnica grškega sindroma uničevanja države in siromašenja prebivalstva in s tem se bo v naslednjih mesecih še pospešeno nadaljevalo. Na eni strani se bo razprodajalo vse kar bo kdo od zunaj želel po bagatelni ceni kupiti in se bo to imenovalo privatizacija državnega premoženja in na drugi strani se bo z zmanjševanjem socialnih in drugih transferjev udarilo pa najšibkejših slojih prebivalstva. Sočasno se bo prebivalstvo obremenilo še s prav oderuškimi obstoječimi ter novimi davki, ki jih velika večina sploh ne bo zmogla ali pa jih bodo uspevali plačevati le krajši čas in s tem se bo ustreglo zahtevam EU in Trojke, da se korenito poseže tudi v strukturo zasebnega lastništva državljank in državljanov. Slovenke in Slovenci naj bi imeli preveč zasebne lastnine in potrebno jih je na nek način razlastniniti. Ker razlastninjenja velikega dela prebivalstva z državnimi pravnimi ( zakonskimi ) orodji ni mogoče doseči, je edini način, da lastnino davčno tako zelo obremeniš, da predpisanih dajatev ljudstvo več ne zmore plačevati in tako temeljito posežeš v lastniško strukturo prebivalstva. Vse to in še veliko več omogoča režimu v Ustavo zapisano fiskalno pravilo. Z dnem, ko je fiskalno pravilo v Sloveniji postalo ustavna norma, je v državi umrla demokracija.

Vse to kar se pravkar dogaja v Sloveniji in kar se še pripravlja, smo lahko videli že pred tem v Grčiji, Španiji in Portugalski. Slovenski mediji so le o razmerah v Grčiji malo več poročali, ker so pri tem imeli na voljo še nesramna in zelo žaljiva "opravičila" zakaj so se Grki znašli v hudih težavah. Razglasili so jih za delomrzneže, uživače, ki bi le radi živeli na račun pridnih, delovnih, varčnih ter pametnih zahodnjakov in narod, ki svoje države ni vedel in želel prav upravljati. O Špancih in Portugalcih se seveda kaj takšnega ali podobnega ni pisalo. Ste se kdaj vprašali zakaj ne? Vzroki za propad vseh prej navedenih držav pa so si zelo podobni in v veliki večini celo identični. Trojki in oblastnemu režimu EU pa se sedaj že krepko mudi in s primerom Slovenije mora hitro zaključiti ter jo odkljukati, ker jih čakata veliko trša in bolj zapletena primera Italije in potem še Francije. Pri tem pa jim seveda zelo pomagajo slovenske hlapčevske politične in oblastne elite, ki nimajo ne volje, ne znanja in še manj poguma, da bi se temu uničevanju države Slovenije ter pehanju prebivalstva v hudo revščino uprle. Celo javno govorjenje ali pisanje o teh temah ni posebej zaželjeno.

Raje dnevno medijsko obstreljujejo slovensko javnost z raznimi, za državo ter narod in njegov obstoj in bodočnost, popolnoma nepomembnimi zgodbami, kot so nek zgodovinsko malo pomemben politik Janez Janša in njegove korupcijske zgodbe, pa prepiri okrog državnih proslav in rdečih zvezdah ter še o kopici drugih ideoloških ali političnih slaboumnostih. Bes slovenske javnosti je bil doslej pretežno usmerjen v enega ali drugega od obeh ideoloških in političnih strankarskih ter oblastnih polov. Tega sta se obe strani zavedali in verjetno celo malo ustrašili in sedaj se trudita del tega ljudskega besa usmeriti še v tretjo vejo oblasti, to je, v pravosodje. Pri tem je prav zanimivo kako sta oba režimska pola, levica in desnica, pri tem enotna in se razlikujeta le v nekih nepomembnih niansah ali v tem kako to predstavljata slovenski javnosti. Očitno je, da imajo politiki, gospodarstveniki, finančniki in drugi vidni predstavniki obeh elit, dovolj močnih razlogov, da se neodvisnega in učinkovitega pravosodja bojijo kot hudič križa in ravno v teh dneh in tednih se med obema elitama bije pravo prikrito mesarsko klanje, kdo si bo uspel pravosodje podrediti in ga kontrolirati.

So pa tukaj še mediji, kot nekakšna neformalna "četrta veja oblasti", ki v tej nesrečni raboti uničevanja države ter siromašenja prebivalstva prav tako sodelujejo in pri tem niti ne prevzemajo prav nobene odgovornosti ter so  razdeljeni tako, da del njih servisira in piha na dušo ter zavaja eno in drugo drugo polovico razdeljenega slovenskega javnega mnenja. Vendar svoji odgovornosti tudi mediji ne bodo mogli in nikakor ne bi smeli, ubežati. Naj so njihovi izgovori takšni ali drugačni in naj se sklicujejo na kakršna koli načela, ko bo prišel čas, da se krivci za propad države in bedo ter trpljenje ljudstva pokličejo na odgovornost, jim morajo družbo delati tudi nekateri uredniki in novinarji slovenskih medijev. Kdor ni z ljudstvom je proti njemu. Tretje poti sedaj več ni. Kaj je za državljanke in državljane Slovenije dobro, koristno in kako želijo v bodočnosti živeti ter se razvijati in kakšno državo ter kako bolj ali manj lepo in varno življenje zagotoviti svojim otrokom ter vnukom, naj odločijo sami. Ne cerkev in ne razne politične, ideološke ali kapitalske elite in ne EU ali Trojka, temveč edino le državljanke in državljani Republike Slovenije imajo pravico o tem odločiti. Pa so jim prav aktualna vlada Alenke Bratušek in stranke vladajoče koalicije ob zaplotniški podpori svojih "naravnih političnih ter ideoloških nasprotnikov" s spremembo referendumske zakonodaje iz rok izmaknili tudi to demokratično in naravno pravno pravico.

Kar je bilo ljudstvu s prevaro ter nasilno odvzeto in onemogočeno, si sme ljudstvo nazaj pridobiti na enak ali podoben način. Globoko verjamem, da se bo to v bližnji prihodnosti tudi dogodilo. Ker v slovenski Ustavi še vedno obstaja norma, ki pravi, da ima v Slovenji oblast ljudstvo. Skrajni čas je, da ljudstvo začne tudi vladati.