Karel Destovnik- Kajuh
Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uniči!
Nikoli in nikdar!
Zato, ker nismo trhle bilke,
ki po toči ovene,
ker mi nismo le številke,
smo ljudje!
Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi
in lajajo, da nas je malo,
da bi v uporu vse pobralo …
O, če ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
Tako pa še živimo,
čeprav nas je milijon samo,
zdahnili bi, da ne trpimo
z uporno, dvignjeno glavo!
Milijon je v prelepi slovenski deželi že trpečih in njihovo število iz dneva v dan narašča. Vse manj se govori o demokraciji in človekovih pravicah, bodočnosti ter varni prihodnosti nas in naših otrok ter vnukov. Vedno več državljank in državljanov se vsak dan bolj zaveda ter spoznava, da sreče slovenskemu človeku na morejo zagotoviti ne cerkev in ne tujcu hlapčevska narodova politika in še manj zatiralska ter izkoriščevalska EU. Da svoboden ni človek, ki danes ne ve kako bo jutri nahranil, oblekel, šolal ali zdravil sebe in svoje otroke in kje bo prebival in kako preživljal svojo starost. Tako jih je tudi vsak dan več odločenih, da sami nekaj storijo zase, za svoje najbližne, svoje sodržavljane in svojo državo ter domovino. Kakor pse, se na nevidne režimske vrvice odvisnosti od kapitala, pravne, ekonomske in socialne prisile ter raznih zasužnjevalnih ideologij, vsak dan pripenja vedno več ubogih ter v nesrečo in brezup pahnjenih ljudi.
Od demagogije, zavajanj, lažnih obljub ter obetov slovenski ljudje ne morejo ne živeti in ne preživeti. Demokracije in svobode ni nikjer tam kjer ljudje nimajo politične, pravne, ekonomske ali socialne varnosti ali kjer je prebivalstvo ideološko razklano in na smrt sprto. Svobode ni v družbi v kateri se molita dva boga, učita dve zgodovini istega časa, zaklinja k dvema različnima ideologijama, maha z dvema zastavama, pojeta dve himni, obeležuje državni praznik na dva načina in na dveh različnih mestih, ljudstvu ponujata dve med sabo na smrt sprti kulturi in politiki, državljankam in državljanom grozi z vsiljenimi intervencijami od zunaj. In kot človeško bitje ni svoboden posameznik, ki ga dnevno politično ter ideološko in ekonomsko tlačijo, mu grozijo, omejujejo njegove socialne in druge pravice ter si ga podrejajo domači ter tuji kapitalistični zatiralci in krvosesi. Ni svoboden človek, ki mu dnevno skrajšujejo vrvico odvisnosti od milosti in dobre volje kapitala, ideologije in politike, na katero so ga pripeli in mu omejili njegovo osebno politično, ekonomsko in duhovno svobodo ter ga tako spremenili v sodobnega sužnja.
Kdo in kaj sploh danes, na praznik dneva slovenske državnosti, praznuje? Ima ljudstvo razlog za praznovanje? Pogledam skozi okno v to oblačno jutro po ulici v kateri stanujem in na hišah ne vidim plapolati ne enih in ne drugih državnih zastav. Le na stebrih uličnih svetilk in na zgradbah državnih ter lokalnih ustanov po sili zakona visi nekaj obledelih zastav. Praznujte in veselite se danes vsi tisti maloštevilni v naši dragi domovini, ki imate za praznovanje dobre razloge. Tudi ljudstvo bo še nekoč praznovalo, ko bo za praznovanjem čutilo potrebo in imelo svoje razloge.
Ni komentarjev:
Objavite komentar