Vedeti želimo kdo je vohunil ali izdajal?

Nič še zagotovo ne vemo kaj bo v resnici storilo arbitražno sodišče v Haagu po odstopu Hrvaške  iz arbitražnega sporazuma. Kot poročajo slovenski mediji in nam nekam dvoumno ter prav nič verodostojno razlagajo slovenski politiki in oblastniki, naj bi arbitražno sodišče doslej povedalo le, da bo proučilo nastale razmere ter stališča obeh držav. In to je tudi vse kar vemo. Sodišče  ni povedalo, da se bo arbitražni postopek zagotovo nadaljeval, čeprav bi nas naši politiki in nekateri pravniki radi prepričali, da bo tako, ker drugače naj sploh ne bi moglo biti. Nekateri tuji pravni strokovnjaki s področja mednarodnega prava pa menijo, da je mogoč tudi drugačen izhod kot nam govorijo v Sloveniji.

Kdor prebira le domače medije in posluša nakladanja slovenskih politikov je morebiti celo prepričan, da bo v tej nesrečni zgodbi Hrvaška potegnila kratko. V nekaterih tujih medijih je bilo objavljeno nekaj prispevkov resnih avtorjev, ki pa niso tako zelo prepričani niti v to, da bo arbitražno sodišče sploh končalo svoje delo in še manj v to, da bi Slovenija imela kak razlog za optimistična pričakovanja. Nova arbitra bosta verjetno res izbrana in kdo bosta, bo odločil predsednik sodišča Gilbert Guillaum, ker sodni senat pač mora delovati v polni sestavi. Kako pa se bo potem senat odločil in kakšne vse odločitve bo sprejel, pa je že drugo vprašanje na katerega pa danes ne pozna  odgovora nihče. Sam menim, da tako težko pričakovane odločitve glede dokončne določitve meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju še tako hitro ne bomo dočakali. Prepričan sem celo, da se tega zaveda tudi dobršen del slovenske politike le, da si tega slovenski javnosti še ne upajo povedati. Nekatera dejanja slovenske diplomacije, nekaterih najvišjih politikov in nekam neodločno napovedane bodoče aktivnosti slovenskih oblastnikov, že kažejo na to, da najmanjšega pojma nimajo kako se iz te zagate izvleči in kako domači javnosti povedati, da smo v Sloveniji ponovno grdo zamočili.

O vsem se veliko piše in govori ter špekulira, le o tam kdo je posnel telefonski pogovor med slovenskima predstavnikoma oziroma kako je hrvaška stran prišla do teh prisluhov pa prav nič. Kakor da se ti prisluhi sploh ne bi dogodili in je vzrok sedanjih zapletov le posledica nekih zelo strokovnih pravnih telovadb ter samovoljne hrvaške odločitve, da se iz tega arbitražnega postopka brez pravega vzroka umakne in česar laična slovenska javnost tako ne razume oziroma sme razumeti le toliko kot ji slovenski pravniki ter oblastniki pač želijo povedati. Ker torej usoda tega nesrečnega arbitražnega postopka ni več v naših rokah in na končno odločitev sodišča ali bo postopek sploh nadaljevalo in kako potem hrvaško stran prisiliti, da bi morebitne odločitve arbitražnega sodišča sploh spoštovala, nimamo prav nobenega vpliva, je sedaj napočil čas, da se posvetimo izvirnemu grehu te mednarodne polomije in se začnemo spraševati ter odločno terjati odgovore na vprašanje kdo je ta pogovor med slovenskima predstavnikoma posnel oziroma kako so Hrvati prišli do teh prisluhov. Če nam pri odkrivanju resnice in krivcev ne želijo pomagati naši Nato in EU zavezniki, pa povprašajmo one druge, ki prav tako vedo kdo nam je vse to zakuhal. Ni važno kdo nam pove, važno je, da nam pove, če sami nismo v stanju tega odkriti.

Prav smešno pa ob vsem tem zvenijo izjave nekaterih slovenskih pravnikov in še posebej politikov, ki nas skušajo prepričati, da bo Hrvaška že "videla svojega boga", ko bo njene samovolje in njenega trmoglavljenja dovolj resnim, pravičnim in strogim mednarodnim pravnim institucijam, Evropski komisiji in še komu vsega zaupanja vrednemu (?) v mednarodnem prostoru. "Malo morgen", bi ponovno rekel pokojni srbski predsednik Miloševič! Prepričan sem, da je velika večina teh mednarodnih institucij in njihovih vidnih predstavnikov že davno pred nami vedela kaj se bo dogodilo in Hrvatom dala molčeče tiho soglasje, da manever izstopa iz arbitražnega sporazuma na ta način tudi izpeljejo.

Še najmanj kar bi si slovenska javnost sedaj smela dovoliti je, da bi sprejela vsiljeno pozabo izvirnega greha, ki je do tega zapleta pripeljal in s katerim Hrvaška opravičuje svoja dejanja. O tem pa ne odloča arbitražno sodišče v Haagu in ne Evropska komisija in ne kakšen vpliven ambasador, temveč moramo o tem odločiti sami in temu vohunskemu ali celo izdajalskemu misteriju priti do dna v Sloveniji, če seveda sploh še smo kakšna država, ki da kaj na svoj ugled in mednarodno verodostojnost. Pristop k arbitražnemu sporazumu je v Sloveniji dobil verifikacijo na referendumu in tudi zaradi tega ima slovenska javnost pravico vedeti zakaj je sporazum v resnici padel in kdo ter zakaj je zakrivil izvirni prisluškovalni in vohunski greh. To sedaj ni več le problem slovenskih  pravnikov, diplomatov, Vlade ali Državnega zbora ali cincavega predsednika države, ki bi se sedaj rad sestajal in nekaj reševal s hrvaško predsednico Grabarjevo, temveč je že in predvsem tudi zaradi referendumske odločitve, sedaj to problem nas vseh slovenskih državljank in državljanov!

Upam, da je dosedanjim domačim klavcem slovenskih državnih in nacionalnih interesov vsaj v tem primeru jasno, da pa tokrat gre za državni in nacionalni interes, ki je zaradi vohunjenja ali morebiti celo izdaje, hudo ogrožen. In da je prav tako na težki preizkušnji slovenski državni imunski sistem, ki je očitno zaspal ali pa je tako zelo neučinkovit, da ogroža že kar obstoj države Slovenije in s tem obstoj slovenskega naroda. Ta zgodba je veliko bolj resna in dolgoročno usodna kot si mnogi sploh lahko predstavljajo in če želimo kot narod sploh še obstati in obdržati svojo državo, potem moramo od svojih oblastnih in političnih državnih institucij ter predstavnikov zahtevati, da z vsemi sredstvi zavarujejo temeljne nacionalne in državne interese. Slovenski poslanci, ministri, politiki, ekonomisti, pravniki in drugi vse znalci ter samozvani elitneži so "potrošna roba" in le ljudstvo kot državljanke in državljani lahko odloča o svoji in svoje države jutrišnji usodi. Državne institucije kot so obveščevalne in varnostne službe, preiskovalni, tožilski in sodni organi pa naj opravijo svoje delo ter za zapahe spravijo vse tiste, ki zaradi svoje malomarnosti in nesposobnosti niso preprečili ali so celo zavestno omogočili, da se nam je ta vohunska zgodba z daljnosežnimi posledicami sploh lahko dogodila.

Vohuni in skrivnosti afere "Pirangate"!

Ne bom se v tem prispevku ukvarjal s kritiko slovenskih amaterskih oblastniških in političnih elit, ki z državo Slovenijo upravljajo vse od njene osamosvojitve leta 1991. Manj škode bi država in predvsem njeni državljani na koncu iztržili, če bi bili vsa ta leta izpostavljeni raznim mednarodnim sankcijam ali celo  sporadičnim sovražnim vojaškim aktivnostim.

Če nismo preveč kritični ter dlakocepski in izvzamemo iz tega po osamosvojitvenega obdobja čas, ko je vlado vodil dr. Janez Drnovšek, potem si enostavno moramo, pa če nam je to všeč ali ne, priznati, da smo z vsako novo vlado dobili precej slabšo od tiste prejšnje. Uničili in zapravili ter zabarantali smo skoraj že vso dediščino, ki smo jo iz stare države Jugoslavije prinesli v novo državo Slovenijo. Ob tem pa se je slovenska politika ves čas, tako tista, ki je bila na oblasti kot tista, ki je bila v opoziciji, prav sramotno ter klečeplazno udinjala na vse strani in se neizmerno trudila biti všečna vsem in vsakomur. To kar se nam danes dogaja je le izstavljanje prvih računov za vsa pretekla nerazumna, sramotna in pogosto tudi proti narodna ter proti državna dejanja ter ravnanja slovenskih politikov in oblastnikov ter njihovih pooblaščenih koristolovnih ter pokvarjenih potrćkotov.

Naj smo se v preteklih dveh desetletjih in pol, še tako zelo trudili svojo domačo javnost in seveda predvsem tujo zahodno javnost prepričevati, da pa mi Slovenci že nismo Balkan in smo se nekoč v zgodovini na tem nesrečnem Balkanu znašli povsem slučajno ter zaradi nam nenaklonjenih zgodovinskih, političnih in geostrateških razmer v Evropi, nam to seveda ni uspelo. Država Slovenija in v njej živeče državljanke in državljani seveda smo Balkan z prav vsemi za ta nesrečni prostor značilnimi posebnostmi. Veliko lažje bi nam bilo in tudi veliko uspešnejši bi v mednarodnem političnem in gospodarskem okolju bili, če bi sebi in drugim to tudi priznali ter znali kaj od tega tudi prav uporabiti in izrabiti. Vendar Slovenci enostavno nočemo ali si ne upamo biti gospodarji v svoji državi in sami prevzemati  odgovornosti za svoj obstoj in svojo bodočnost in se tako vedno znova prav sramotno zatekamo pod peruti nekoga drugega in od teh potem pričakujemo, da bodo varovali naše interese in se borili za naše koristi. Kakor, da ti vsakokratni naši "zaščitniki in prijatelji?" ne bi imeli svojih interesov in ne videli svojih priložnosti ter koristi za katere se morajo zavzemati ter si jih izboriti in jim je za naše eno figo mar.

Pa ne bomo danes veliko o tem, temveč se kar vrnimo k naši novi aferi "Pirangate", ki je v resnici le posledica vsega v predhodnih odstavkih tega zapisa navedenega. To seveda ni hrvaška afera, temveč naša- slovenska. Prav na smeh nam lahko gre, ko se spomnimo, da smo le nekaj dni pred izbruhom te afere sprejeli tudi zelo sramotno odločitev, da se bomo  v Zagrebu udeležili njihove vojaške parade. Kaj naj bi slovenska vojska tam počela in s kakšnim razumnim razlogom naj bi se tam kazali ter komu vojaško razkazovali? Kakor, da ne bi vedeli zakaj Hrvati organizirajo to vojaško parado in kaj želijo z njo počastiti. In slovenska oblast bi z udeležbo slovenske vojske na tej paradi res rada počastila poboj neka tisoč srbskih civilistov ter izgon s svojih domov več kot 250.000 Srbov živečih v Kninu in njegovi širši okolici? Nekomu v Sloveniji je potem sicer res kapnilo in prišlo je do odpovedi udeležbe na tej nesrečni vojaški paradi. In le nekaj dni za tem so Hrvati sprožili to znamenito afero"Pirangate" in nas spravili v hudo zagato. Kot pečena okusna kura smo jim kar padli na krožnik, da nas s slastjo pohrustajo. Ker Hrvati seveda niso bedaki, so to priložnost z veseljem izrabili in nas bodo tudi z velikim užitkom pojedli. Še sreča, da jim tega slastnega zalogaja nismo začinili z našo predhodno udeležbo na tisti vojaški paradi v Zagrebu, ker bi se pa potem od sramu res morali gristi v lastna kolena. Hvala Srbom, da so ostro reagirali in nas tako še pravočasno spametovali in verjetno malo tudi prestrašili.

V teh dneh se tako v Sloveniji in seveda tudi na Hrvaškem, govori ter piše o vsem kar je povezano s to afero "Pirangate", le o izvirnem grehu te afere, to je o vohunjenju in prisluškovanju še najmanj, Kdo je v resnici prisluškoval in kdo posnel ta nesrečni pogovor med slovenskima diletantoma povezanima z arbitražnim sodiščem? So to res bili Hrvati? Kaj pa če niso bili Hrvati in je mogoče to počela kaka  druga tajna služba, za katero bi se potem morebiti lahko izkazalo, da je iz nam tako zelo drage in prijateljske države, ki ji daleč pod ceno prodajamo naša podjetja in dodeljujemo druge nerazumne koncesije? Se vam ta možnost zdi povsem nemogoča? Le počasi, ker star znan rek pravi, da v politiki, tako domači kot v mednarodni, ni prijateljev, temveč so le interesi. Za prodajo tako zelo pomembnih zvočnih prisluhov pa bi bilo mogoče na Hrvaškem kupiti veliko dolgoročnih političnih, gospodarskih, finančnih, turističnih in drugih koncesij.

Slovenske tajne službe molčijo, čeprav bi si slovenska javnost zaslužila, da ji povedo kako dobro in uspešno strokovno pokrivajo varnost in delo visokih predstavnikov slovenske države doma in v tujini ter varnost njihovih komunikacij. Ker o tem vsi odgovorni ter pristojni v glavnem molčijo in tisti, ki nekaj le govorijo, pa mlatijo take neumnosti, da se kar same po sebi odpirajo možnosti za različne špekulacije in sume. Ena od takšnih špekulacij je tudi ta, da bi ti posneti prisluhi lahko v roke Hrvatom prišli kar iz slovenskih virov. Povsem nemogoče seveda tudi kaj takega ni, še posebej, če se spomnimo kaj vse smo že videli početi ali smo slišali v preteklih dveh desetletjih od nekaterih naših političnih in drugih predstavnikov. Do odgovorov na vprašanje kako so Hrvati prišli do teh posnetih pogovorov slovenskih predstavnikov se morajo zelo hitro dokopati slovenske varnostne službe, ker bi od tega lahko bila odvisna celo usoda slovenske države. Lahko bomo sčasoma prebavili, če bomo zagotovo vedeli, da so to posneli spretni hrvaški obveščevalci ali kaka tuja tajna služba, ki je potem ta material za svoje in interese svoje države zabarantala s Hrvati. Še veliko bolj pomembno pa bi bilo, če se bi razkrilo, da so ta material dobili Hrvati iz kakšnih slovenskih virov, ker do notranjega slovenskega prečiščenja bo enkrat tako ali tako moralo priti, če želimo kot država in narod sploh še preživeti in obstati.

Intervju, ki je po četrt stoletja še vedno zelo aktualen!

Aleksander Popovič

Ali kako so nam zniževali ceno, nas delili, z nami manipulirali, nas med sabo sprli na osnovah  nacionalnosti, narodnosti, jezika, vere, kulture, raznih tujih ideologij in politik ter nam potem še v roke potisnili nože in puške, da smo se neusmiljeno pobijali, rušili domove, vasi in mesta, nas potem lepo interesno in profitersko razdelili in kako smo se na koncu zasužnjili kar sami!

Leto 1991 AleksandarPopović: Deo smo opšte igre, radi se samo o snižavanju naše cene

29. 7. 2015 Yugopapir: Leto 1991 Aleksandar

Popović: Deo smo opšte igre, radi se samo o snižavanju naše cene

Hoćemo dа se vrаtimo nаtrаg, а to nаtrаg zа nаs može biti sаmo neokolonijаlizаm. Čuo sаm čаk od pаmetnih ljudi kаko govore: što ne uzmemo mаlo odаvde, mаlo odаnde. To vаm je kаo dа kаžete što se stonogа ne spаri s krmаčom, pа dа nemаmo dve šunke, nego sto šunki. Ali, neće dа se primi. Jа sаm im rekаo: pа, vi volite kаpitаlizаm i vi mislite dа ćete imаti nemаčki kаpitаlizаm, аli kod nаs će biti jugoslovenski kаpitаlizаm.

 

Komаdom "Belа kаfа" Aleksаndrа Popovićа u režiji Brаnkа Pleše i u izvođenju Srpskog nаrodnog pozorištа iz Novog Sаdа otvoreno je bilo 36. Sterijino pozorje, s posebnim nаglаskom nа "rаstur kolo" kojim se predstаvа okončаlа, а nаšа stvаrnost nаstаvilа u istom tаktu.

Aleksаndаr Popović borаvio je u Novom Sаdu više dаnа, jedino gа nije bilo ondа kаdа se zаistа očekivаlo: dа nа zаvršnoj svečаnosti primi nаgrаdu zа tekst nаjbolje komedije.

• Zаšto niste došli?

Čujte, jа sаm nа Sterijinom pozorju učestvovаo mnogo putа i dobio аvаngаrdnu, vаnrednu i normаlnu Sterijinu nаgrаdu, pre dve godine i Sterijinu nаgrаdu zа životno delo. No, to nаrаvno nije rаzlog, tim pre što i inаče mislim dа jednа nаgrаdа znаči sto kаzni. Osnovno je bilo što me je sve to u Novom Sаdu umorilo, nа krаju sаm osetio i neprijаtаn ukus, jer sаm sebi ličio nа muvu iznаd septičke jаme.

Nije pokаzаno dovoljno mаšte i lucidnosti u smislu kаko sve to rаzrešiti, štа dаlje sа Sterijinim pozorjem, kаo dа je jedino bilo vаžno dovesti gа do krаjа. Postupilo se isto kаo i u svemu drugom u ovim nаšim vremenimа kаdа se sve kаo nešto čekа, а to nešto se vаljа, pа će se moždа otkotrljаti tаmo gde trebа. Ili će se umešаti božiji prsti.

• Svi su izgledi dа će se Sterijino pozorje svesti nа srpsku stvаr. Dа li bi vаm to, pre svegа kаo piscu, smetаlo?

U principu, što je nečeg mаnje meni smetа. Ali, kаko bih rekаo, nije to problem koji se postаvljа u ovom trenutku. To je nešto što nаs, koliko jа pаmtim а to su decenije, stаlno prаti.

A nаukа ćuti ili objаšnjаvа nаkаzno.

Pа, slušаjte, svi ti nаcionаlizmi i šovinizmi buržoаskа su izmišljotinа novijeg dаtumа i rаzvijene

zemlje su tаj problem već аpsolvirаle. Nаmа izgledа dа tuđe iskustvo bаš ništа ne vredi.

Celа ovа gužvа kojа se dаnаs u Jugoslаviji dešаvа, kаmo lepe sreće dа je jugoslovenskа!

Jа bih se bаr ponosio kаko smo mi u stаnju dа izmislimo veliku gužvu. Ali, ne, ovo što se dešаvа sаmo je provincijski refleks velikih svetskih dogаđаjа, pа dok oni dođu do nаs...

Znаte, kаo šlаger. A ljudi u tome učestvuju bаš kаo dа su oni sve to smislili.

• Kаo dа igrаmo u tuđem komаdu što bi, pretpostаvljаm, rekаo jedаn drаmski pisаc poput vаs?

Tаčno! Dа mi oproste mаlogrаđаni, аli to je isto kаo kаd ženа u Trsteniku gledа televiziju, pа hoće dа izgledа kаo Amerikаnkа, sа uverenjem dа je to onа. Neverovаtno koliko je to primitivno.

Jer, prvo, niko ne znа celi komаd, sаmo mu se dаju po dvetri replike unаpred. Pа je tužno gledаti to koprcаnje. I sаd vidimo štа? Koji kepeci su se pojаvili! To su neki ljudi koji bi mogli dа se igrаju sа šibicаmа po аutobuskim stаnicаmа. Hoće dа igrаju šаh, а ne znаju kаko se vuku figure, pа vrаćаju poteze ili krаdu. A, u politici, ko ne znа dа odigrа unаpred bаr dvаdeset potezа, nemа štа dа trаži.

Pri tom su oni, svi redom, tаko strаšno ljuti, oholi, tаšti, svаki tu pаtuljаk vidi sebe kаo gromаdu.

A, jа to morаm dа kаžem, svi oni su, ipаk, školu učili od jednog mnogo većeg mаherа.

No, većinа ovih koji se sаdа pojаvljuju nisu imаli prilike dа budu u njegovoj blizini, pа dа gа skidаju, nego su gа skidаli od njegovih imitаtorа. I oni više liče nа Stevku Božurevku nego nа tog mаherа. To mogu dа im kаžem.

• Štа predviđаte dа će se desiti sа ovom nаšom zemljom?

Nemаm dovoljno informаcijа. Ali, znаte, аko u trenutku teške bolesti, recimo, vаše tetke u Beogrаdu, u Kini gine 700.000 ljudi od zemljotresа, to je zа vаs sаmo broj i vаs, ipаk, boli sаmo vаšа tetkа. Jа to tаko gledаm. Nаs boli ono što je nаše.

A u svаkom selu u Vojvodini vi možete nаći Ruskinjicu kаko igrа bаlet sа Hаvаjа, kojа se bаvi prostitucijom, i to nаs se ne tiče. Rаdi se o velikoj seobi nаrodа, o rušenju jedne velike zemlje kаkvа je Rusijа. Oni su nа kolenimа, oni su u blаtu, to se tаko stropoštаlo dа se čoveku stegne srce. I mogаo bi dа urlа postаvljаjući sebi pitаnje а kаd će se oni ponovo skupiti dа budu zemljа i nаrod.

Bilo je pitаnje dа li socijаlizаm dolаzi nа bаjonetimа Crvene аrmije ili gа ljudi sаmi stvаrаju.

Međutim, kаd je Crvenа аrmijа rešilа dа ne stoji više izа socijаlizmа, on se u roku od dvа dаnа

rаspаo. Žаlosno, аli to je činjenično stаnje.

• Štа biste rekli dа se Srbijа izdvoji, dа bude sаmа?

Vrlo mi je neprijаtno to dа kаžem, аli mislim dа ni Srbijа kаo Srbijа, ni Hrvаtskа kаo Hrvаtskа, nisu ni u kаkvoj igri. To se nаmа odnosno njimа sаmo čini. Obe su sаmo figure u jednoj opštoj igri kojа se igrа. Mi često mislimo dа se neko emotivno premа nаmа određuje, pа nаs mrzi i tаko to.

Jа to ne mislim. Po meni, аko govorimo o Srbiji, Jugoslаviji, Bаlkаnu konаčno, rаdi se sаmo o snižаvаnju nаše cene. Dа se sаd svi rаstаnemo, pа mi bismo došli u situаciju dа puzimo i molimo dа nаs neko skupi nа kаmаru. Setite se Poljаkа! Mа, more, dovešću te u tаkvu situаciju dа ćeš preklinjаti dа te uzmem džаbe. I jа mislim dа se sаd uprаvo s nаmа to rаdi: mi ćemo biti besplаtni.

• Dа li, ipаk, i nаs okrivljujete?

Ne. Smаtrаm dа svo zlo svetа koje se dešаvа dolаzi iz Amerike. Odаkle bi i dolаzilo, jer je to sаdа rimskа imperijа, i to u silаznoj liniji. Pаzite, jа smаtrаm dа su svetski problemi ubrzаni zаto što su njih, Amerikаnce, problemi počeli dа stižu i oni su trаžili rešenje. A, kаko su strаšno jаki, nаprаviće još ogromnа zlа, živi bili pа videli. Jer, kаo što znаmo, svа tа cаrstvа u poslednjoj epohi nemаju nikаkve milosti, pа neće ni oni. Zа utehu nаm je sаmo to dа su svа cаrstvа propаlа. Jа sаm rаzgovаrаo sа gospodinom Zimermаnom. On je sаmo jedаn mаli egzekutor, а nаmа se čini kаo dа on tu nešto rаdi nа svoju ruku. Tаj nа sve imа odgovore. Nа primer, jа sаm mu nа krаju, gotovo u revoltu, rekаo dа smo mi nаrod koji ne umire u krevetimа, а on je odgovorio: "Znаm, vi nemаte dovoljno krevetа".

Usuđujem se dа kаžem kаko je Amerikаncimа sаdа cilj dа u svim držаvаmа postаve mаrionetske vlаde i oni će se truditi dа to učine. Pogledаjte kаko sаdа, nа primer, lome Frаncusku. Jedino Engleskoj, svom stаrijem brаtu, još gledаju mаlo kroz prste. I štа tu nаmа sаd nije jаsno? Jа ne rаzumem.

• Povodom vаšeg komаdа "Belа kаfа" zа Okruglim stolom kritike Sterijinog pozorjа rečeno je dа ste vi prаvi komunistа?

Jа jesаm, jesаm i sаd komunistа. Ali, tu morаju dа se rаščiste neke stvаri. Ideologijа je, pre svegа,

Kod nаs je postаlo normаlno trpаti u isti koš Tuđmаnа i Mаrksа, Kiru Gligorovа i Engelsа, to je zа njih isto. Postoje tu dve grozne stvаri. Prvo, od Oktobаrske revolucije mnogo više koristi je imаo Zаpаd nego Istok, jer su oni u strаhu od socijаlističke revolucije žestoko krenuli nа socijаlizаciju svojih društаvа.

Drugo, oni su ozbiljno, nаjozbiljnije, izučаvаli Mаrksа, а ovi ovde su gа kobаjаgi izučаvаli i znаju dа vаm kаžu dvetri reči. Sаd se kod nаs o Mаrksu govori kаo o nekom žiceru, recimo kаo o Mikuliću, koji moždа imа negde neku vilu, moždа oni sаd i trаže njegovu vilu.

A ne postoji nijednа svetskа istorijа filozofije u kojoj Mаrks ne zаslužuje jedno veliko mesto.

Oni nа Zаpаdu se ne slаžu s njim, аli gа s poštovаnjem proučаvаju. E, sаd, što se tiče filozofije, nаučnog socijаlizmа i dijаlektičkog mаterijаlizmа nekа mi Bog oprosti аko ne znаm, а jа to strаšno prаtim ničeg novog nemа.

Sаd skoro je u Smederevskoj Pаlаnci bilo predаvаnje "Mаrks ili Sveti Sаvа". To je smešno. Jа se opredeljujem zа Svetog Sаvu, аli i zа Mаrksа, je l’ rаzumete? I štа mi rаdimo? Hoćemo dа se vrаtimo nаtrаg, а to nаtrаg zа nаs može biti sаmo neokolonijаlizаm. Čuo sаm čаk od pаmetnih ljudi kаko govore: što ne uzmemo mаlo odаvde, mаlo odаnde. To vаm je kаo dа kаžete što se stonogа ne spаri s krmаčom, pа dа nemаmo dve šunke, nego sto šunki. Ali, neće dа se primi. Jа sаm im rekаo: pа, vi volite kаpitаlizаm i vi mislite dа ćete imаti nemаčki kаpitаlizаm, аli kod nаs će biti jugoslovenski kаpitаlizаm. A on može biti sličаn sаmo nekom nikаrаgvаnskom ili аrgentinskom. Ne zаborаvite, Argentinа je velikа zemljа, imа velikih mislilаcа, velikih pisаcа i nobelovаcа, а tаmo decа rаde.

• Vi, dаkle, mislite dа je pre bilo bolje?

Živeo sаm jа u Americi i video kаko decu uče u školi dа prаve fišeke, а drugu decu uče kompjuterimа. Pа ti birаj gde ćeš, niko te ne sprečаvа, sаmo se plаćа. Mi bismo hteli sve.

Kаd se bude pričаlo dа se pedeset filmovа prikаzivаlo u Puli i dа to niko nije prodаvаo već su se oni

prаvili onаko, iz umetnosti, reći će nаm dа lаžemo. Bilo je vremenа kаdа je u Beogrаdu bilo 90.000 studenаtа, nije studirаo sаmo ko nije hteo i bilo je džаbe. Kаd to budemo pričаli, reći će nаm dа lаžemo. Hoću dа kаžem dа nаm se može desiti dа se sećаmo komunizmа kаo Periklovog dobа. Nije postojаo čovek koji nije putovаo u inostrаnstvo, smаtrаlo se dа onаj ko ne ode nа letovаnje propаdа.

Zаr nije tаko bilo?!

• Neobično u celoj vаšoj priči je to dа bаš vi tаko govorite, vi koji ste plаtili ceh pod tim režimom, jer jedаnаest godinа ste, recimo, bili pod zаbrаnom, 1948. i izbаčeni iz pаrtije, o Golom otoku dа ne govorimo.

Vi me sаdа vučete nа grаđаnsku liniju. Pа nije vаljdа pitаnje socijаlizmа pitаnje moje sudbine! Jednom su mi rekli dа sаm bаš jа izbаksuzirаo komunizаm jer sаm predvideo dа će ovаko dа bude.

A, sve što sаm jа govorio i pisаo, sve je bilo rаđeno iz ljubаvi, iz želje dа to ne propаdne.

• I štа se vаmа kаo piscu dаnаs nаjpre nаmeće kаo temа?

Strаšno mnogo stvаri. Imаli smo oko sebe gužvu i iz nje crpli. Jа, Duško Kovаčević. A sаd već imаmo igrаnku nа mrtvom mаgаrcu. Sve se ljuljа. Govorio sаm dа ko prvi uzme stvаri u svoje ruke, biće nа užаsnim mukаmа. To vаm je isto kаo kаd vаm neko kаže: evo, konаčno i ti dа postаneš direktor ove fаbrike kojа je spаljenа. Nemoj, molim te, dаj mi dа budem poslovođа u nekoj kojа je celа. Vidite, jа sаm se i kаo čovek i kаo pisаc uvek pitаo štа je stаrije. Sаd gledаmo kаko se mrze Srbi i Hrvаti, kаko mrze komuniste i sve to jeste vаžno, аli jа ipаk mislim dа je nаjstаrije živeti.

U "Beloj kаfi" Zoru Šišаrku pitаju zаr zа nju nemа neke svetinje, а nаše svetinje su Sveti Sаvа i dа ne nаbrаjаm, а onа kаže dа je ženа i dа zа nju veće svetinje od ljubаvi nemа.

Čvrsto stojim nа tome. Znаči, prvo život dа vidim, pа posle drugo. A mi smo bаš to zаborаvili, ne umemo više dа se obrаdujemo suncu, životu, nežnosti... U "Beloj kаfi" jа govorim i o jednoj drugoj stvаri koju ljudi kаo dа zаborаvljаju. Nije pitаnje nаšeg življenjа, pitаnje nаšeg izborа.

Imа mаlo šаle oko togа dа li Srbi hoće dа im Hrvаti budu brаćа i obrnuto. Pа to nije stvаr izborа. To

vаm je kаo kаd neko dа oglаs u novinаmа: "Odričem se svogа sinа", pа mu se svet smeje. Sinа se

odreći ne možeš, možeš formаlno, аli to ide nа tvoju štetu. Otаc, mаjkа, brаt, mesto, zemljа, to se ne birа. Ili vidite neke ljude kаko žive zаjedno а u pаklu. Pitаju štа ih vezuje, а jа kаžem prokletstvo.

Mi se stаlno sа Hrvаtimа svаđаmo, što ljudi sа strаne ne mogu uopšte rаcionаlno dа objаsne.

• Vi ste i sjаjаn poznаvаlаc nаšeg mentаlitetа. Kаkvi smo dаnаs, kаkvi smo postаli ukoliko mentаlitet uopšte podleže promenаmа?

Vidim sаmo dа smo mi kаo nаrod postаli trаgično nemotivisаni.

Recimo, Crvenа zvezdа je postаlа prvаk i to jeste zа rаdost. Ali, ljudi su to prihvаtili kаo svoj nаjsrećniji trenutаk u životu. I jа kаžem: pа, mnogo su oni jаdni kаd im je to toliko.

A, opet, imаm i drugi primer. U jednom trenutku primetio sаm ogromne redove zа loto. Pitаm ženu nа kiosku o čemu se rаdi. Kаže, u tri kolа nije bilo prve nаgrаde, tаko dа je sumа nаrаslа do tri milionа mаrаkа. Jа sаm iz togа zаključio dа nаšem svetu mаnje od tri milionа mаrаkа ne vrši posаo.

Jer, kаd je u igri bilo osаm stotinа mаrаkа, to im nije bilo potrebno i zаto nije bilo tolikih redovа.

Kаd su čuli zа tri milionа, e tаmаn bi im to leglo. To vаm je isto kаo u nаšim pesmаmа kаd čobаnin čuvа tuđe ovce i rаzmišljа o tome štа bi bilo dа bude cаr. Filozofski to stoji. Sve je sаmo u svemu. Pošto on ne može dа reši nijedаn svoj problem, jer dа može on bi se njim bаvio, on hoće sve.

• Sаd je vrlo živo u srpskoj politici. Dа li ste nаklonjeni, mаkаr mаlo, nekoj strаni, dа ne kаžem strаnci?

Ne, strаnke me ne interesuju. Sve je to tužno gledаti zаto što je sve isto: isti ljudi, istа ideologijа, isti nаčin mišljenjа, iste emocije. Mi sаd čudа očekujemo od opozicije, а sve njih je iznenаdio socijаlizаm i niko od njih nemа prаve klаsne svesti. Svi zаstupаju nаrod, svi su humаni...

Njimа je teško dа misle o čoveku, rаdije bi o čovečаnstvu. Ako insistirаte nа pitаnju, morаm vаm reći dа jа i nemаm prаvа bilo štа dа kаžem. Jа sаm komunistа i pripаdаm porаženim snаgаmа. Tаj porаz koji smo mi doživeli, to niko nije! Jednog dаnа oni su se skupili i rekli dа nаs više nemа!

Pа dа je bаr neko ustаo i kаzаo čekаj.

• Ali, vi imаte SK pokret zа Jugoslаviju?

Mа, to je koještа. Niko nije odmаh ustаo i rekаo dа je Komunističkа pаrtijа Jugoslаvije, kаkvаtаkvа,

osnovаnа još 1918. godine i nije rekаo аko nećete više to, u redu, аli nаs ostаje koliko nаs ostаje.

Ne, oni su svi složno glаsаli zа Socijаlističku pаrtiju. Srаm ih bilo. I dа niko ne upitа kojа je to sаdа vаšа nаukа, štа vi hoćete. Kаo dа živimo u centrаlnoj Africi. Posle su se, tek nаknаdno, uplаšili verovаtno zа svoje penzije i stаnove i osnovаli tаj pokret stаrаcа. Pа, nismo vаljdа bаš svi šibiceri. A dа se jа sаd u nešto umešаm, svаko bi imаo prаvo dа mi kаže: ti dа ćutiš.

Razgovarala: Jаsminа Lekić, obrada: Yugopapir (RTV revija, jun 1991.)

Nemčija za napoved vojne Grčiji zlorablja EU!

Prav nobenega dvoma več ni in trdnost dokazov je tako močna, da lahko mirno zapišem, da je Nemčija obubožani Grčiji napovedala ekonomsko in finančno vojno ter pri tem še grobo zlorabila institucije
EU.

To kar se prav te dni dogaja v Bruslju, Parizu in Berlinu lahko nedvomno razumemo kot napoved preobrazbe EU evro skupine v politični, gospodarski ter predvsem finančni 4. Reich. Izsiljevanje in neusmiljeno poniževanje Grčije kot neodvisne države in enakopravne članice EU in evro skupine ter njene legalno izvoljene vlade in legitimne ter legalne referendumske odločitve grškega ljudstva, nima primerjave v sodobni povojni zgodovini Evrope. In to danes ponovno počne ta ista Nemčija, ki je Evropo in svet v prejšnjem stoletju kar dvakrat  pripeljala v stanje vsesplošnega medsebojnega klanja, rušenja in povzročila dve svetovni vojni apokaliptičnih razsežnosti.

Ko malo primerjamo kako so se posamezne evropske države pred drugo svetovno vojno odzivale na takratna ravnanja in izsiljevanja ter vojaške in ekonomske aktivnosti Hitlerjeve Nemčije z današnjimi razmerami v Evropi, se lahko le zgrozimo in ugotovimo, da se kljub milijonskim človeškim žrtvam ter neizmerljivi materialni škodi niso prav ničesar naučile. Skoraj vse iste države in v njih vladajoče politične elite, ki so se takrat prilizovale Hitlerju, sklepale z njim javne ali  tajne vojaške, ekonomske, politične in druge sporazume ter pakte, so tudi danes zbrane okrog Nemčije in ji pri ministriranju v ekonomskem, političnem in finančnem porazu ter uničenju Grčije strumno stojijo ob strani  ali nekatere celo aktivno sodelujejo.

Med ostalimi se tudi slovenske politične elite iz pretekle zgodovine očitno niso ničesar naučile in se ponovno tlačijo ter prilizujejo močnim in neusmiljenim. Pri tem pa se, da bi pred svojo domačo javnostjo opravičili svoja sramotna lakajska ravnanja in bi se kar najbolj priliznili aktualnim nemškim političnim elitam ter njihovim EU satelitom, poslužujejo prav nesramnih diskvalifikacij grške države, grškega ljudstva in aktualne grške leve vlade. Očitno bomo Slovenci morali ponovno ponoviti nekatere zgodovinske lekcije preteklih časov iz katerih se nismo prav ničesar naučili in se še manj spametovali. Pozabili pa smo tudi na star moder ljudski pregovor, ki pravi, da če nekomu, ki je v nesreči, že pomagati ne moreš, potem vsaj glej, da mu dodatno ne škoduješ. In vse slovenske politične elite, ( z izjemo Združene levice ( ZL )), ter del medijev in del propagandno zavedene slovenske javnosti počne prav to. Prijateljsko državo in partnerico v EU in skupini z evrom, ki so jo močne članice EU finančno ter ekonomsko popolnoma dotolkle in spravile na kolena in ljudstvo v vsak dan hujšo bedo, Slovenci preko svojih neolibarlnih elit sedaj še od daleč brcamo in grškemu ljudstvu prav neprikrito in javno privoščimo vse hudo kar jih je že doletelo in tudi vse tisto kar jih naj bi še. Kako že v ljudskem jeziku pravimo tistemu slabiču, ki se v varnem zavetju močnih izživlja na slabšem od sebe? Odgovorite si sami.

Nemčija seveda danes ne želi več prav nič slišati, da je bila po drugi vojni, ko je bila vojaško in ekonomsko ter tudi moralno popolnoma poražena, deležna odpisa vseh dolgov in da so zahodni zavezniki za njeno obnovo leta 1947 pripravili celo tako imenovani Marshallov načrt in ga tudi izdatno financirali. Prav tako danes Nemčija  ne želi več nič slišati, da je bila med drugo vojno vojaški okupator v Grčiji in je to deželo prav neusmiljeno finančno ter ekonomsko izsiljevala, ropala in siromašila ter je odgovorna za tisoče ljudskih žrtev. Lahko se danes Nemčija in njeni EU ministranti v uničevanju Grčije delajo kakor, da se druga svetovna vojna nikoli ni dogodila. Vendar zgodovina še kako dobro pomni in tudi dokaze hrani. Prav tako se ne bo dalo zamolčati ali skriti vsega tega kar se je vsaj v zadnjih  30. letih dogajalo v Grčiji in kdo ter s katerim denarjem in kakšnimi nameni je na oblasti držal desničarske grške elite. Kdo in zakaj je že skoraj bankrotirano Grčijo vključil v sistem evra, ves čas svetoval pri prestrukturiranju grškega gospodarskega sektorja in to vse tako dolgo dokler država ni ostala le z malimi zasebnimi podjetji in natakarji, kuharji ter sobaricami in Grčijo ter njene desničarske elite vse do lanskega leta z izdatnimi finančnimi injekcijami držal ekonomsko in finančno nad vodo.

Takoj, ko je Grčija dobila levo vlado, ki jo je ljudstvo izvolilo, ker se je zavedalo, da tako dalje naprej več ne gre in da so v nekaj letih zapravili svojo bodočnost, pa je skoraj celotna EU z Nemčijo na čelu prav ponorela in tej levi vladi, ki vodi državo le kakih šest mesecev, v nekaj dnevih izstavila račun za vsa pretekla leta, ko so Grčijo vodile desničarske vlade in jim pri tem niso ponudili prav nobenih realnih možnosti sprejetja kakšnih sprejemljivih in ekonomsko ter finančno vzdržnih kompromisov. Nemci so Grke in njihovo levo vlado postavili pred zid s svojo zahtevo, vzemi to kar smo ti vrgli na mizo ali pa pusti in pojdi iz evro skupine in EU ter v bankrot in skoraj zagotovo v državljansko vojno. To in takšna je torej današnja EU ter predvsem njen evro del, ki se in v to res ne kaže več dvomiti, vedno hitreje spreminja v 4. Reich. Temu procesu pa se morajo takoj in še pravočasno odločno zoperstaviti vse demokratične in svobodomiselne družbene skupine  po celotni združeni Evropi kot tudi v Sloveniji. Dve travmatični zgodovinski izkušnji v preteklem stoletju sta bili več kot dovolj in si tretje ne smemo in si je zaradi bodočnosti naših otrok in vnukov niti ne moremo privoščiti.



Pravkar pa sem v medijih prebral, da je predsednik grške vlade pristal na izsiljevalske pogoje in s tem razglasil kapitulacijo grške države. Bo kapitulacijo potrdil tudi grški parlament in bo to sramotno dejanje sprejelo tudi grško ljudstvo pa bomo v naslednjih dneh šele videli. EU je vsekakor izgubila danes nedolžnost in začelo se bo pisati novo poglavje EU zgodovine. Kot bi rekel nekdanji predsednik države Milan Kučan: jutri je nov dan, ki pa zagotovo ne bo lepši od teh, ki smo jih v EU doslej preživeli skupaj.

Grki so včeraj začeli skupaj z nami pisati novo poglavje evropske zgodovine!

Dobro za Grke je, da je referendumski rezultat za OXI tako prepričljiv in dokazuje večinsko odločitev gršega ljudstva, da se kolektivno upre poniževanju ter zatiranju in uničevanju njihove države ter nadaljnjem siromašenju ljudstva.

Na družabnih omrežjih sem spremljal prve odzive in nobena stran me ni presenetila. Opranoglavi neoliberalci so seveda internet zasuli z najbolj črnimi grožnjami in manjkali so le še pozivi Natu, da takoj danes zjutraj juriša z vsemi silami na Grčijo in jo zasede ter reši ogroženo in ranjeno neoliberalno finančno demokracijo.

Veliko bolj realni v svojih prvih odzivih tudi  niso bili mnogi levo usmerjeni komentatorji od katerih so mnogi prepričani, da se bosta od danes začela našim grškim prijateljem cediti med in mleko. Prepričan sem, da se Grki večinsko še kako zelo zavedajo na kako hudo trnovo pot so včeraj stopili. Priznati pa si tudi moramo, da veliko izbire niso imeli. Ali še naprej ponižno sprejemati vse diktate in ultimate evropskih in svetovnih finančnih ter političnih neoliberalnih institucij in elit, ali pa odločanje o  svoji usodi in bodočnosti vzeti v svoje roke in se hrabro ter ponosno postaviti zase in za svojo državo. Včerajšnji grški OXI me zelo spominja na dogodke leta 1948, ko je vodstvo naše nekdanje skupne države Jugoslavije izreklo pogumen in odločen NE takratnim hegemonističnim zahtevam Sovjetske zveze in njenega voditelja Stalina. S tem tveganim in pogumnim dejanjem se je Jugoslavija oddaljila od vzhodnega socialističnega bloka in krenila svojo, relativno neodvisno in veliko bolj demokratično pot in v Jugoslaviji živeči ljudje so bili osvobojeni veliko tega kar je potem še dolga desetletja tlačilo državljane vzhodnega socialističnega bloka.

Včerajšnji grški OXI pa me spominja tudi na leto 1941 ter takratno naci-fašistično okupacijo Jugoslavije in Slovenije. Slovencem so nacisti in fašisti namenili kruto usodo, da se Slovenijo razkosa in si jo med sabo razdelijo, da vse tiste, ki se ne bodo poitalijančili in ponemčili  razselijo in izženejo na Balkan in drugod po Evropi ali pobijejo v številnih taboriščih smrti. Narodno zavedni del Slovencev, ki se je zavedal grozeče nevarnosti popolnega uničenja slovenskega naroda, se je takrat junaško uprl velikemu in močnemu sovražniku zavedajoč se, da je boljše junaško umreti kot živeti v ponižanju in večnem hlapčevstvu ter zaničevanju. Celotna poznejša zgodovina jim je dala prav in jih postavila ob bok zmagoviti svetovni antifašistični koaliciji. Naši prijatelji Grki so včeraj storili nekaj podobno pogumnega, ko so se na referendumu z odločnim OXI uprli mogočnim evropskim in svetovnim političnim ter finančnim neoliberalnim institucijam in njihovi izkoriščevalski ter zatiralski  finančni hegemoniji in nadaljnjemu siromašenju ter sramotenju grškega ljudstva.

Evropski neoliberalni mnenjski in politični voditelji so sinoči takoj pohiteli z grožnjami grškim voditeljem in ljudstvu ter prepričevanjem evropske in svetovne javnosti, da so se Grki na referendumu odločili za izstop iz skupne valute evro in iz EU. Ne, Grki o tem niso odločali. Odločali pa so o nujnosti takojšnje temeljite reforme EU povezave, ki mora temeljiti na enakopravnosti držav in narodov, na medsebojni vzajemnosti in solidarnosti ter demokratičnosti EU institucij in enakopravnih ter demokratičnih medsebojnih odnosih med državami članicami. Med prvimi vestmi smo tako sinoči lahko zasledili, da se bosta že danes zjutraj sestala nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Hollande in analizirala novo nastale razmere. Koliko članic pa šteje EU povezava in koliko članov šteje evro skupina? Predsedniki držav in predsedniki vlad ostalih članic EU in evro skupine nimajo k temu nič za povedati, ničesar analizirati in skupaj sprejeti prav nobenih odločitev ali ponuditi kakih predlogov Evropskemu parlamentu in Evropski Komisiji? Lahko torej doma le lepo pridno čakajo na obvezna navodila in ukaze iz Pariza in Berlina? Pa ravno proti takšnemu skrajno nedemokratičnemu načinu funkcioniranja EU in evro skupine so med ostalim včeraj glasovali Grki.

Nekdo je na Twitterju zapisal, da bi se morala slovenski predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor Grkom opravičiti za vse neprimerne besede, ki sta jih izrekla in naslovila na slovensko javnost v dneh pred grškim referendumom. Splošna omika bi to vsekakor zahtevala in s takšnim dejanjem bi dokazala, da sta dorasla vlogi sodobnih evropskih demokratičnih voditeljev. Ker sama zagotovo takšnega dejanja nista sposobna in si tudi ne upata izreči takšnega opravičila, pa se bomo v njunem in v svojem imenu našim grškim prijateljem opravičili mi, državljanke in državljani Slovenije, ki z njimi čutimo, jih razumemo in smo z njimi solidarni.

Pošteno pa bi tudi bilo, da bi slovenska oblast prenehala venomer naglašati koliko so nam Grki dolžni, ker smo takrat v času dajanja tistega kredita in mednarodnih finančnih garancij za grške dolgove, le poslušno sledili navodilom in ukazom iz Berlina in Bruslja in ob tem na široka usta trobezljali o francosko-nemškem vlaku, varnih in nevarnih straneh radarja, o Združenih državah Evrope in podobne neumnosti v katere so očitno nekateri celo verjeli. Ob vsem tem pa so Slovenke in Slovence še prav neokusno in nesramno strašili s Trojko, ki bi naj že pakirala kovčke in prišla  ter politično in finančno okupirala  Slovenijo, nam pokazala kje je hudič doma in nas končno že spametovala. Nekateri slovenski politiki pa so šli celo še dalje in so potovali po evropskih prestolnicah in v Bruselj ter tam na ves glas vabili Trojko, naj vendar že pride in spametuje državljane in državljanke Slovenije in jim iz njihovih možganov prežene vsako misel na socializem, komunizem, Jugoslavijo, partizane, svobodo, rdečo zvezdo in seveda na demokracijo ter boljše življenje. Očitno je takrat nekdo v teh prestolnicah EU in v Bruslju ter mogoče še kje, bil veliko pametnejši od teh ritolizniških slovenskih politikov in njihovih zvestih domačih sledilcev. Ker, če ne bi bilo tako, bi mogoče včeraj skupaj z Grki tudi Slovenci množično odhajali glasovat na volišča in obkroževali OXI.

5. julij 2015 - dan, po katerem v Evropi nič ne bo več tako kot je bilo včeraj!

5. julij 2015 je dan, ki bo zelo spremenil  EU in odnose v njej. Niti ni tako zelo pomembno kako bodo naši grški prijatelji na današnjem referendumu glasovali in ali bodo večinsko obkroževali PROTI ali ZA. Njihovo usodo so evropski in svetovni politični, finančni in gospodarski elitneži zapečatili že zdavnaj pred tem.

Pravilno se je odločila grška vladajoča stranka Siriza, da je razpisala vse ljudski referendum na katerem naj ljudstvo pove in izrazi svojo večinsko voljo. Rezultat današnjega referenduma je v resnici nepomemben za evropske in svetovne politične in finančne elite, ker je usoda Grčije kot države in v njej živečega ljudstva že določena in vsi neoliberalni scenariji napisani. Je pa današnji rezultat lahko zelo pomemben za same Grke, ki so zelo razdeljeni in v primeru vsakega rezultata, ki bo danes izglasovan, Grki jutri med sabo ne bodo bolj pomirjeni in spravljeni. Vedno bo vsaj polovica prebivalcev kriva za vse hudo kar se jim že danes dogaja in za vse hudo kar jim bodo še pripravili. Takšno stanje duha v katerem se dnevno porajajo razlogi za medsebojna obtoževanja med dvema tako zelo različno razmišljajočima skupinama državljanov pa je lahko usodno celo za mir v državi in nihče ne more danes izključiti hudih socialnih pretresov, demonstracij in celo medsebojnih fizičnih spopadov. In prav to je tiso kar so elite evropskih in svetovnih neoliberalnih centrov načrtovale in si tudi želijo. Režije bodočih grških dogodkov zrežirane v ozadjih imajo lahko le en sam namen, da bi bi dobili razloge za uvedbo izrednih razmer v Grčiji ter s tem instalacijo diktature ter njim zvestih in lakajskih grških politikov. Teh istih politikov ali njihovih zvestih naslednikov, ki so Grčijo pripeljali v razmere v katerih se danes nahaja in iz katerih politiki Sirize neuspešno iščejo poti in načine kako se iz tega izvleči. Siriza enostavno ni smela uspeti in če je za njen neuspeh potrebno žrtvovati tudi državo Grčijo ter usode nekaj milijonov nesrečnih ljudi. Pred takšnim črnim ter usodnim scenarijem bi se Grki lahko rešili le, če bi danes na referendumu zmagala opcija PROTI in bi s tem izmaknili iz rok svetovnega in evropskega neoliberalizma argumente za nasilne posege v neodvisno in suvereno državo Grčijo.

V primeru, da se Grki danes na referendumu večinsko odločijo ZA sprejem pogojev Trojke, bodo evropski in svetovni neoliberalci ta rezultata razglasili za veliko zmago modrosti in demokracije, čeprav bo v resnici šlo za nekaj povsem drugega in hudo usodnega. Hudo usodnega ne le za Grke, temveč za ves resnično demokratičen zahodni svet in še posebej za države juga EU in države Balkana, ki še niso v EU , pa jih tja na silo tlačijo. Kaj lahko se dogodi, da bo danes evropski in svetovni vulgarni in izkoriščevalski neolibarlizem  v Grčiji slavil zmago v bitki, ki jo je uspešno izbojeval. S tem pa še ne bo dobil vojne, Ker vse to kar se bo od jutri dogajalo v Grčiji bo lahko le v poduk in opozorilo vsem finančno, gospodarsko in politično tlačenim v Evropi in upor proti izkoriščanju ter zatiranju se bo le še krepil. Na čelu tega naraščajočega upora ljudi po vsej Evropi pa bo tudi jutri plapolala grška demokratična zastava , ki jo je visoko v zrak dvignila njihova Siriza.

Dejan Židan: mož, ki se ga čebelarji in čebele v Sloveniji zelo bojijo!

Kmetijski minister Dejan Židan

Vedno, ko se na vrh kmetijskega ministrstva v Sloveniji po predhodnih strankarskih in političnih telovadbah zavihti predsednik stranke Socialnih demokratov (SD ) mag. Dejan Židan, se dobršen del slovenskih čebelarjev zgrozi, ker dobro vedo kaj lahko sami in predvsem njihove čebele, od mandata njegovega ministrovanja  pričakujejo.

V prav nobenem mandatu vseh dosedanjih slovenskih kmetijskih ministrov, ki pa jih v tej petindvajset letni po osamosvojitveni zgodovini države ni  bilo tako malo, se ni s strupi za uporabo v kmetijstvu in vinogradništvu skupaj pomirilo toliko čebeljih družin, kot v mandatih Dejana Židana. Prav tako inšpekcijske službe pod ministrovanjem predhodnih kmetijskih ministrov nikoli niso bile tako zelo  neučinkovite in so praviloma ter v največ primerih bile sposobne ugotoviti povzročitelje hudih pomorov čebel. Le v časih ministrovanja Dejana Židana, ko število hudih pomorov čebel s FFS vedno zelo poraste, prav nikoli ne uspejo identificirati tistih, ki s svojimi neodgovornimi dejanji vsako leto morijo čebele in spravljajo čebelarje v hud obup.

In to je ta kmetijski minister, ki je pred tedni sprejel pobudo nekaterih krogov v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS ) in potem še prepričal slovensko Vlado, da se Organizaciji združenih narodov ( OZN ) predlaga razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Vlada s to posvojitvijo pobude ČZS seveda prevzema tudi vse stroške tega kar krepko dragega postopka. In minister Dejan Židan je v propagandni namen celo v Bruselj popeljal delegacijo veljakov ČZS, ki so se tam veselo fotografirali s slovenskimi EU poslankami in poslanci ter drugimi veljaki in ves čas nakladali o nujnosti zavarovanja čebel v svetu ter se hvalili, da prihajajo iz dežele domovine kranjske sivke. Skoraj zagotovo pa niso tam v Bruslju nič povedali, da jim doma v Sloveniji vsako leto zapored množično umirajo čebelje družine zaradi neodgovornega odnosa kmetov in vinogradnikov pri ravnanju s FFS in zagotovo tudi niso nič povedali, da so pri preprečevanju teh vsakoletnih čebeljih morij popolnoma neučinkoviti.

Poziv k podpori te pobude o razglasitvi svetovnega dneva čebel so tako poslali tudi mnogim državnim čebelarskim organizacijam po svetu in mnogim naravovarstvenim ter podobnim mednarodnim organizacijam in tudi njim skoraj zagotovo niso nič povedali o pišmeuhovskem odnosu slovenskih kmetijskih oblasti ter samega ministra do pomorov čebel, ki se jim dogajajo na domačem dvorišču. Tako kot tudi predstavniki ČZS nikjer nič ne govorijo ali pišejo o vsakoletnih pomorih čebel s FFS, ker se to pač ne ujema s podobo, s katero se želijo pokazati in predstavljati slovenski, evropski in svetovni javnosti. Mrtve čebele seveda niso kaka posebej vzpodbudna referenca predlagatelja svetovnega dneva čebel. Še posebej, ker se nekateri že vidijo med potniki na sedež OZN, ko bi morebiti prišlo do svečane razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel in bi lahko bili potem tam obsijani s pozornostjo svetovnih medijev in mednarodnih organizacij.  Mrtve čebele doma bi tako lahko bile hudo moteče v tem navideznem in zlaganem blišču predstavljanja slovenskega čebelarstva in zalaganja za ohranitev in varstvo čebel. Sicer hvale vredna in plemenita pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel že ob svojem rojstvu v deželi kranjske sivke nosi hud madež, ki ga je potrebno pred svojo in tujo javnostjo na vsak način prikriti in zamolčati.

Kmetijski minister Dejan Židan iz svojega življenjskega okolja prav dobro pozna star ljudski rek, ki glasi: "od zunaj uj, od znotraj fuj"! Upam, da se tega kot predstavnik države, ki predlaga OZN razglasitev svetovnega dneva čebel tudi zaveda in da bo vsaj sedaj svoj odnos do vsakoletnih pomorov čebel spremenil in končno storil kaj, da se te morije končajo. Žalostnega slovesa ministra v času ministrovanja katerega po deželi slovenski vsako leto zaradi zastrupitev s FFS umirajo čebele pa se ne bo tako zlahka znebil.

Sprenevedanje Andreje Bizjak, direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin!

Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

DELO
Marjeta Šoštarič, 

petek, 26.06.2015

Škropljenje vinogradov morilo čebele

Na območju Ljutomera in Gornje Radgone inšpektorji na delu zaradi hude zastrupitve čebel.

Citat izjave Andreje Bizjak novinarki Dela Marjeti Šoštarič:

Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je potrdila prijavo in odvzem vzorcev mrtvic in da je »fitosanitarni inšpektor dne 25. 06. pregledal okolico čebelnjakov«, a da »glede na številne vinograde na območju in možnost tretiranja s FFS po obilnih padavinah ni mogoče določiti vira kontaminacije«. Sicer pa da je fitosanitarni inšpektor včeraj spet »opravljal preglede okoliških vinogradov (glede pravilne rabe in morebitno vzorčenje zelenih delov rastlin)«. Napovedala je, da bodo laboratorijski izvidi mrtvic in morebitnih  (???? ) zelenih delov rastlin znani predvidoma prihodnji teden. 

Direktorica inšpekcije Andreja Bizjak je "bleknila in ostala živa", bi rekli prizadeti čebelarji in drugi, ki zgodbo o pomoru čebel malo bolje poznajo in vedo kaj in kdaj je kdo od pristojnih naredil ter česa ni naredil. Fitosanitarnim ali kmetijskim inšpektorjem so čebelarji povedali kdo ter približno kdaj je škropil vinograd in enega so zalotili celo novinarji RTV Slovenija, ko so se k prizadetemu čebelarju ob 12,00 uri peljali posnet reportažo o pomorih čebel. Ni torej bilo prav nobene potrebe, da bi inšpektorji tekali od vinograda do vinograda ter na slepo jemali vzorce, da bi potem laboratorij zasuli z njimi. Čebelarji so jim točno povedali kateri vinogradi so bili ob neprimernem času škropljeni, kdo so lastniki teh vinogradov in jim pokazali lokacije teh vinogradov. Kaj več naj bi prizadeti čebelarji lahko še storili??

In kaj so po vedenju čebelarjev storili inšpektorji? Si zapisali podatke o škropljenju in lastniku vinograda, na mapah označili lego in položaj vinogradov in potem še vinograd fotografirali. Kako pa je mogoče iz posnete fotografije ugotoviti kdaj in s čim je bil vinograd poškropljen, pa seveda vedo le inšpektorji in zagotovo nihče drug na tem ljubem svetu. Zakaj ne želi nihče od odgovornih povedati kdaj in kje vse so fitosanitarni oziroma kmetijski inšpektorji jemali vzorce škropljenih rastlin za analizo, pregledali z zakonom zahtevano dokumentacijo uporabnika FFS in opravili druge s predpisi predvidene preglede?

Skrajni čas bi že bil, da šefici inšpektorjev gospe Andreji Bizjak nekdo ponudi kako drugo primerno delo, ki ga bo obvladala in pri opravljanju katerega bo lahko koristna ter si res zaslužila svojo plačo.

Ker pomori čebel se neprestano ponavljajo že nekaj let zapored in prizadetim čebelarjem se uprizarja vedno enaka zgodba in pristojne inšpekcijske službe vedno znova odigrajo enako predstavo za čebelarje, medije in slovensko javnost. Če odgovorni v inšpekcijskih službah te države te vsakoletne morije čebel niso sposobni zaustaviti, jih je pač potrebno zamenjati s sposobnejšimi in odgovornejšimi. Tako se to počne v zasebnem in realnem sektorju in skrajni čas je, da se ta praksa uvede tudi v državnem in javnem sektorju. Slovenski davkoplačevalci imamo pravico to zahtevati.

Posledice slovenske fitofarmacevske patologije!

Čebele v Pomurju ponovno masovno umirajo!

Poglejte si prispevek na nacionalni TV: Pogin čebel v Pomurju http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174343430 … najprej čebele in potem še ljudje. Bo kdo vendarle zaščitil in rešil čebele?

Res ni že skrajni čas, da nekdo to vsakoletno masovno morijo čebel zaustavi?

Ta fotografija ni simbolična

 Fotografija posneta danes zjutraj ( petek, 26.06.2015 ) ob 8.30 uri pri čebelarju v Orehovskem vrhu pri Gornji Radgoni. Zvečer je bil karton pred panji prazen mrtvih čebel, ker jih je vse pobrala terenska veterinarka NVI kot vzorec za laboratorijsko analizo.
Vse te zastrupljene čebele, ki jih lahko vidite na kartonu so iz panjev skozi noč odstranile čebele same in ko smo zjutraj obiskali čebelnjak ter naredili tega ter druge posnetke, so čebele iz panjev še vedno masovno odstranjevale mrtve čebele.

Pregled panjev je pokazal, da so v teh zadnjih dveh dneh, sreda 23.06 in četrtek 25.06, ko sta se zgodili dve zaporedni močni zastrupitvi čebel, v resnici padle vse pašne čebele in ob odprtju čebeljih panjev je vidno, da so medišča panjev v resnici prazna čebel. Pogled na to čebeljo morijo je prav zastrašujoč in gane še tako neobčutljivega človeka. Neprizadeti včeraj niso ostali niti že vsega hudega vajeni novinar RTV Slovenija Boštjan Rous in njegova tehnična sodelavca.

Neprizadeti so le kmetijska inšpekcija, veterinarska inšpekcija, uradniki na kmetijskem ministrstvu z ministrom Dejanom Židanom na čelu in popolnoma neprizadeti so seveda tudi funkcionarji na Čebelarski zvezi Slovenije in njihova z davkoplačevalskim denarjem financirana javna svetovalna služba. Prav nerazumljivo pa je tudi, da ti vsakoletni masovni pomori čebel s FFS ne zanimajo niti strokovnjakov in drugih sodelavcev na Kmetijskem inštitutu Slovenije ( KIS ), ki bi morali na tovrstne pojave biti še posebej pozorni in občutljivi. Očitno jih to prav nič ne zanima in težave prizadetih čebelarjev ne ganejo, ker pri veliki množici teh malih čebelarjev seveda ni denarja, ni blišča in ni potovanj po svetu ter ni zganjanja demagogije. Zadovoljili so se s tem, da so osvojili in obvladujejo sam vrh čebelarske organizacije ( ČZS )  kjer so "veliki projekti" financirani z davkoplačevalskim denarjem, in ki jim ob vseh drugih ugodnostih in privilegijih zagotavljajo še reprezentančna potovanja po svetu ter druge ugodnosti in privilegije, tako njim kot tudi funkcionarjem Čebelarske zveze Slovenije.

Ne morejo pa  prizadeti čebelarji mimo, da ne bi pohvalili in se sočasno zahvalili za zavzetost in vso potrebno strokovno pomoč terenske veterinarke Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ), gospe mag. Lidije Matavž, ki je  zadolžena za zdravstveno varstvo čebel v Pomurju in jim je v teh dneh neumorno stala ob strani, jim svetovala in tudi drugače zelo pomagala.

Prav tako so prizadeti čebelarji polni pohvalnih besed o delu in odzivnosti policije, ki se je takoj odzvala in svoje delo opravila zelo korektno ob polnem razumevanju težav in osebnih bolečin prizadetih čebelarjev. Pohvalo pa prizadeti čebelarji izražajo tudi fitosanitarni inšpektorici gospe Horvatovi, ki se je, kot med praznikom dežurna inšpektorica, v Gornjo Radgono in Ljutomer pripeljala celo iz Celja in opravila delo kot ga je pač v omejenem času lahko. Obljubila je, da bodo njeno delo danes v petek 26.06. na terenu z odvzemi vzorcev nadaljevali njeni kolegi inšpektorji iz Murske Sobote. Ali bodo res, pa bomo danes ali v prihodnjih dneh šele videli. Ker doslej namreč fitosanitarna inšpekcija ni uspela še nikoli najti in odkriti povzročitelja vsakoletni masovnih pomorov čebel, Največkrat niti vzorcev ne poberejo in ne analizirajo, čeprav jim čebelarji povedo kje naj pregledajo, vzamejo vzorce za analizo, ker povzročitelje ponavadi ob pomoči osveščenih ljudi v okolju najdejo že kar sami. Inšpektorji se  takrat izkažejo kot prava zakladnica izgovorov zakaj nekaj ni mogoče narediti, storiti, dokazati in ugotoviti. Čemu potem sploh analize mrtvih čebel, ki jih naredijo referenčni laboratoriji po nalogu Nacionalnega veterinarskega inštituta ( NVI ), če fitosanitarni inšpektorji prav nikoli ne opravijo svojega dela in tako ni nikoli mogoče identificirati povzročitelja in ga primerno sankcionirati. Brez pozitivnega rezultata fitosanitarne inšpekcijske službe pa svojega dela ne more zaključiti tudi policija in tako ne podati ovadbe.Vedno vse skupaj na koncu izpade kot prav ponesrečena predstava za prizadete čebelarje, medije in javnost.

Ne le čebelarji, temveč se danes vedno več ljudi sprašuje ali res v tej državi nihče ne more zaustaviti te vsakoletne morije čebel, ki se pojavlja že kar nekaj let zapored. Mnogi čebelarji že obupujejo in iz leta v leto zmanjšujejo število čebeljih družin in mnogi med njimi celo že razmišljajo, da bi svoje čebelnjake popolnoma zaprli ter se prenehali ukvarjati s čebelarstvom. Predvsem mali ljubiteljski čebelarji v svoje čebele vlagajo denar iz svojih drugih prihodkov in se jim dejavnost čebelarjenja niti pod razno ne pokriva. ker pri teh čebelarjih, ki so v Sloveniji v veliki večini. ne gre za denar ali dohodek, temveč gre za ljubezen do čebel in mnogi trdijo, da imajo čebelarjenje in ljubezen do čebel  zapisano verjetno celo že v svojih genskih zapisih. In slovensko čebelarstvo temelji prav na nekaj več kot 8000 malih ljubiteljskih čebelarjih, ki so na srečo skoraj prav idealno razporejeni po celotni državi in tako zagotavljajo prisotnost zadostnega števila čebel povsod. To je pravo bogastvo slovenskega čebelarstva, ki ga kot narod sploh ne vemo ceniti in ne zavarovati. Pri vsem tem pa je potrebno še zapisati, da so čebelarji eni redkih gojiteljev rejnih živali, ki v primerih takšnih in podobnih ekoloških nesreč, zastrupitev in pomorov niso upravičeni do prav nobenih odškodnin. Res je, da prizadeti čebelarji pravijo, da nočejo denarja, temveč želijo žive in zdrave čebele, vendar bi država morala zaradi svoje namerne neučinkovitosti in zlizanosti s kmetijskim in kemijskim lobijem, čutiti ter pokazati vsaj nekaj čuta objektivne in tudi subjektivne odgovornosti in čebelarjem ponuditi v takih primerih pomoč, ker njihovi stroški po pomorih, da čebelje družine ponovno primerno oskrbijo, so res veliki.

Tako so pač čebelarji prepuščeni na milost in nemilost ter razumu in občutku odgovornosti  vinogradnikov in kmetovalcev, ki se sami individualno odločajo ali bodo pri uporabi fitofarmacevskih sredstev ( FFS ) spoštovali zakonske in podzakonske predpise o kraju, času in vremenskih pogojih njihove uporabe ter obvezna navodila pristojnih državnih organov in napotila proizvajalcev teh sredstev ali pa ne bodo. Ker tudi,če jih ne spoštujejo in v okolju pomorijo vse čebele, divje čebele, čmrlje in druge v naravi živeče živalce, se jim ne bo dogodilo nič, ker se doslej še nihče ni potrudil, da bi povzročitelje odkril in jih primerno sankcioniral.

***********
Zastrupitve čebel se nadaljujejo

Sobota, 27.06.2015 ob 11.00 uri, 
Lokacija Janžev vrh, Radenci, Upravna enota Gornja Radgona

Pravkar me je klical čebelar David Žunko, ki ima svoj čebelnjak s 25 panji na lokaciji Janžev vrh - Radenci, upravna enota Gornja Radona, da se mu je dogodil primer hude zastrupitve čebel in da ima pred panji vse mrtvo ter čebelje panje skoraj prazne. Napotil sem ga, da takoj pokliče 112 in sproži aktivnosti kot so predpisane s predpisi.

Neverjetno:

Ura je 11. 25 in poklical me je čebelar Žunko, ki je klical Center za obveščanje 112 V Murski Soboti ter sporočil zastrupitev čebel. Tam pa naj bi mu povedali, da se danes verjetno ne bo pri njem nihče oglasil, ker je sobota in so vsi inšpektorji ter drugi odgovorni na zasluženih počitkih ??????????????

Lahko torej odslej ob sobotah, nedeljah in praznikih pričakujemo, da nam bodo enake ali podobne odgovore začeli dajati tudi policisti, gasilci, zdravniki in drugo medicinsko osebje, ter delavci mnogih drugih intervencijskih in podobnih služb, če jih bomo nujno potrebovali????????

Razplet:
Sistem se je vendarle aktiviral in del odgovornih je svojo nalogo opravil. Le nekam hudo neracionalno, ker je morala zaradi vikenda Iz Celja v Gornjo Radgono ponovno potovati fitosanitarna inšpektorica iz Celja in veterinarka NVI je morala pripotovati celo iz Kranja. Nekaj v javni upravi te države vendarle ne funkcionira tako kot bi lahko in racionalnost v organizaciji ter obvladovanju stroškov postopkov ni ravno najmočnejša stran funkcioniranja javne uprave.

Seveda fitosanitarna inšpekcija ponovno ni odvzemala vzorcev za analizo s pomočjo katere bi morebiti lahko identificirali povzročitelja pomora čebel in tako bomo na koncu vseh teh postopkov vedeli le kaj je čebele morilo, ne pa tudi kdo so bili neodgovorneži, ki so te pomore povzročili. Iz oškodovanih in prizadetih čebelarjev pa bodo ponovno naredili navadne tepce, za katere se pa res ni potrebno kaj posebej potruditi in poiskati povzročiteljev pomorov, ker se seveda že danes ve, da so jim čebele pomorili posamezni vinogradniki s svojimi neodgovornimi ravnanji. Kmetijski in kemični lobi v tej državi pa imata denar in vpliv in spora z njimi si tudi državni uradniki ter politika na oblasti ne želijo. Prizadetih čebelarjev pa tako ne zastopa nihče vpliven.

Prav tako je popolnoma neumestno ter hinavsko izsiljevalsko vprašanje, ki ga sedaj postavljajo kmetje in vinogradniki, ko pravijo, da se bo družba morala odločiti ali bo imela kmetijstvo in vinogradništvo ali pa čebelarje in čebele. Pravilno bi bilo, da bi si zastavili vprašanje zakaj se uporabniki FFS ne držijo ter ne spoštujejo zakonskih in podzakonskih določil, obveznih navodil strokovnih služb ter napotil proizvajalcev FFS glede načina uporabe FFS? Ker družba potrebuje tako kmete kot vinogradnike in seveda tudi čebele ter čebelarje, Kot pa kažejo zadnji dogodki potrebuje slovenska družba tudi strokovno učinkovito ter družbeno odgovorno državno in javno upravo. Po toliko letih neprestanih zastrupitev čebel lahko danes prav mirno zapišemo, da je za mrve čebel enako kot neodgovorni uporabniki FFS kriva tudi državna javna uprava s svojimi neučinkovitimi državnimi službami in neodgovornimi uslužbenci. In pa seveda s kmetijskimi in kemičnimi lobiji zlizana slovenska politika.

Dokaz, da Bog obstaja, je internet!

Bolj se Slovenci trudimo svetu in sebi dokazati, da pa mi že nismo Balkanci, bolj nam tega nihče več ne verjame, ker v to intimno ne verjamemo več niti sami. Pa to kar sami o sebi mislimo in v kar se trudimo prepričati vse druge okrog sebe, niti ni preveč pomembno in še manj usodno, ker nekaj velja in je pomembno le to kako nas vidijo in doživljajo vsi tisti, ki o našem življenju ter naši kolektivni usodi v EU in svetu odločajo. Ker so vse te politične in ideološke predstave, ki nam jih sedaj že kar dnevno uprizarjajo naši politiki, cerkveni dostojanstveniki, razni, vse svoje življenje na državnih jaslih prisesani in ostali samooklicani ter prostočasni kulturniki, najvišji državni funkcionarji, poslanke in poslanci, mediji in mnogi drugi poklicani ter nepoklicani, služijo le za domačo lokalno rabo in nikogar v Evropi in svetu niti ne zanimajo. Pravzaprav vedno manj zanimajo tudi že dobršen del domače slovenske javnosti, ki v medijih kar mirno preskoči večino poročanj o političnih in ideoloških ter mnogih kulturnih  dogodkih in jim ne posveča več nikakršne pozornosti, čeprav vedo ali pa vsaj slutijo, da vsa ta dogajanja ne napovedujejo prav nič dobrega.

Predalčkanje ljudi v razne politične in ideološke predale je postala vsakodnevna praksa v javnih nastopih slovenskih politikov ter tudi drugih javnih govorcev, ki jim slovenski mediji na široko odpirajo vrata za njihove žolčne ali pa prav zvite izlive nestrpnosti in spodbujanja sovraštva med različno mislečimi skupinami državljanov in državljank in v zadnjem času tudi med družbenimi sloji. Tisti desno misleči bi se že kar fizično lotili tistih levo mislečih in seveda tudi obratno. Za koristi kakšnega strankarskega in ideološkega malika so dovoljena skoraj že prav vsa sredstva in država ter z njo vso prebivalstvo so kar naenkrat postali ujetniki nesposobnosti ter neučinkovitosti vseh treh vej oblasti. Nikogar tudi posebej ne skrbi, da ljudje ne verjamejo več v družbeni sistem ter njegov pravni red, v tožilstva in sodišča, preiskovalne organe, se posmehujejo predsedniku države, zgražajo se nad obnašanjem velike večine poslank in poslancev, ne zaupajo predsedniku vlade in veliki večini njegovih ministric in ministrov. Še manj pa zaupajo slovenskim evropskim poslankam in poslancem in oblastnim institucijam EU ter njihovim funkcionarjem. Uradni prikazi objavljenih javnomnenjskih raziskav seveda kažejo drugačno sliko in na srečo tudi temu verjame vedno manj ljudi. Verjetno velika večina preprostih ljudi res prav natančno niti ne bi vedela povedati zakaj nikomur v državi več ne zaupa, ker tako pač čutijo. Ker jih na prihajajočo nevarnost in težke čase vztrajno opozarja nek notranji glas, neko tiho opozorilo, ki se je skozi tisočletni razvoj zapisalo v kolektivni ljudski genski zapis. In temu notranjemu svarilu sledi vedno več državljank in državljanov, ki postajajo vedno bolj nedovzetni za vso nasilno in zvito propagando s katero jih dnevno bombardirajo iz svetovnih centrov politične, vojaške, finančne in ekonomske moči ter domači politični, ideološki, ekonomski in finančni neoliberalni lakaji.

Najprej so ljudi razočarali ter jim hudo zagrenili življenje ekonomisti, potem cerkveni dostojanstveniki, da bi jih potem v grozo spravili še pravniki in sedaj še novinarji. Ves čas pa modro molčijo ( vsaj v veliki večini ) in skoraj ne pokukajo iz svojih varnih ter udobnih zapečkarskih bivališč tisti, ki bi morali največ in najbolj glasno govoriti. To so politologi, sociologi, filozofi, antropologi in mnogi drugi misleci, ki bi morali biti glas svarila in kažipot v vsaki sodobni družbeni skupnosti. No, saj res, povsem tiho pa tudi niso. Nekateri so se sicer oglasili in celo angažirali ob izenačitvi pravic pri sklepanju zakonskih zvez istospolnih in potem smo jih nekaj slišali še ob zahtevah po pravni ureditvi legaliziranih umorov oziroma evtanaziji ter še ob zahtevah po legalizaciji marihuane. Vzpodbudno je to, da največji slovenski modreci družboslovnih ved občasno le dvignejo oči od svojih debelih bukev in ljudstvu povedo kaj je prav in kaj ni ter kako bi moralo biti, če želi ljudstvo jutri živeti srečno ter zadovoljno. Če že ne bo sito naj bo vsaj dobro omamljeno in to od česar koli pač že.

Da pa bi se cvet slovenske družboslovne znanosti ukvarjal z lačnimi družinami ter njihovimi seveda tudi lačnimi otroci doma ter v šolah, z deložacijami v katerih na cesto neusmiljeno mečejo cele družine, s problemi in težavami prekernih mladih in starejših zaposlenih, mizernimi mezdami v realnem sektorju ter vedno bolj skromnimi pokojninami, nezaposlenimi mladimi in starejšimi ter podobnimi težavami, pa seveda ni za misliti, ker tukaj gre za konkretne družbene probleme in je njihovo poslanstvo le v reševanju problemov na področju abstraktnih vizij bodočega družbenega razvoja. Tega pa preprosto ljudstvo tako ne bi razumelo in jih tudi nima prav nobenega smisla s tem obremenjevati.

Niti zavedamo se prav ne kako srečni smo lahko, da imamo internet. Kar zgrozim se nad spoznanjem v kakšni temi in grozovitih ter usodnih zablodah bi živel, če bi moral poklanjati vero samo slovenskim medijem. Verjetno bi po deželi hodil kar z dolgim nožem za pasom in puško na ramenu, da se ubranim pred zadrtim klerikalnim domobranskim desničarjem ali pa pred novodobnim krvoločnim komunističnim rdečkarjem ali pa, da po potrebi počim prvega Rusa, arabskega muslimana, krvoločnega Srba in še kakšnega sovraga, če jih slučajno srečam hoditi po moji deželici, ker bi pač verjel, da hudo ogrožajo ter želijo le slabo moji slovenski deželici ter mojim bratom v orožju v Natu, ZDA in EU. Brez interneta bi prav tako skoraj zagotovo verjel, da je v Evropi in moji deželici na pohodu nevaren neokomunizem in bi se mi to kar se imenuje neofašizem v podobi vulgarnega neoliberalizma zdela kot prava in od samega boga poslana rešitev. Verjel bi tudi, da so za preseljevanje ljudstev iz Afrike in arabskega sveta v Evropo krivi tam živeči ljudje sami, ker kaj drugega kot prodajati nafto in se pobijati med tako ne vedo in sedaj prihajajo k nam, da bi morebiti jutri to počeli še tukaj. Prepričan bi zagotovo bil tudi, da so največja grožnja svetovnemu miru ter obstoju  svetovne civilizacije tisti grozni Rusi z njihovim predsednikom Putinom na čelu in nihče drug. Verjel bi še v veliko kaj drugega v kar bi me prepričevali gospodarji sveta in moji domači lakajski politiki ter drugi javnomnenjski nakladači. Tako bi zagotovo verjel tudi, da so si za svojo nesrečo krivi Grki sami, ki bi radi še nadalje dobro živeli na naš račun in so vsa ta desetletja nesramno izkoriščali ubogo ter naivno Nemčijo, še bolj ubogo Francijo ter celotno EU in na koncu so celo prav nesramno izrabili dobrosrčnost male Slovenije.

Da, zagotovo obstaja Bog, ker v nasprotnem tudi interneta ne bi bilo.

To ni turistični oglas, temveč je povabilo, da nas obiščete in ste naši gostje

Zadnji dve leti se nepričakovano vedno bolj povečuje obisk te Plagiatorjeve spletne strani številnih obiskovalcev, ki na blog Plagiator dnevno klikajo v ZDA, državah zahodne Evrope, Rusiji in povečuje se tudi obisk obiskovalcev iz drugih in oddaljenih delov sveta, za kar nedvomno gre velika zasluga tudi iskalniku Googlu.  Razmerje med slovenskimi in tujimi kliki se je že skoraj izenačilo in zaradi tega sem se odločil, da občasno na teh straneh objavim kaj tudi iz turistične, zgodovinske in etnografske ponudbe okolja v katerem živi in deluje  bloger Plagiator. 

Mogoče pa se bo kateri izmed številnih domačih in tujih obiskovalcev teh strani kdaj odločil in obiskal ta prečudoviti del Slovenije, okusil vinske in kulinarične dobrote tega okolja, se morebiti s svojo izvoljenko celo poročil v kleti pod čudovitim naravnim slapom in svoji dragi nazdravil s šumečo  radgonsko penino.

Kot prvo objavljam kratek prispevek o že zelo poznani znamenitosti Gornje Radgone - vinski kleti "pod slapom"  ali "kleti pod skalo" podjetja Radgonske gorice d.d..

Kratek opis te naravne znamenitosti in zgodovine podjetja kot so ga za svojo spletno stran pripravili v Radgonskih goricah:

Radgonske gorice d.d. Gornja Radgona

Leta 1853 je neznani novinar Bleiweisovih »Novic« opisal začetke pridobivanja »Štajerske penine«, prvega uspelega slovenskega šampanjca (1852). Pozneje (od 1883 ) je Clotar Bouvier, bankir in šampanjer, dolga leta zelo uspešno nadaljeval pridobivanje šampanjca. Radgonske gorice še vedno zvesto sledijo tej stari tradiciji.

Metodo pridobivanja šampanjca je iznašel menih Dom Perignon v 17. stoletju. Bistvo klasične metode je dolgotrajno vrenje in dozorevanje penečega se vina v steklenicah.

V peninski kleti Gornja Radgona traja priprava najmanj dve leti. Osnovno vino za Zlato radgonsko penino je chardonnay. Z orginalno klasično šampanjsko metodo dosegamo izjemno kvaliteto. To potrjujejo mnoge zlate medalje in šampionski naslovi v Ljublani. Zelo smo ponosni na zlato medaljo Bruselj 1996, Bordeaux 1998, na srebrno medaljo Pariz 1997 in London 1998. Šampione smo dosegli na Vinoforumu 1997, 1998 in v Gornji Radgoni 1997, 1998 ter v Splitu 1998.

Klet Pod slapom

Ob koncu drugega tisočletja smo pod slapom, ki teče iz skale grajskega hriba in je najbolj zanimiv pritok reke Mure, obnovili klet za naša buteljčna vina. Več kot 120.000 steklenic različnih vrhunskih vin hranimo v dveh kleteh, ki sta povezani s hodnikom. Slap je za vinsko klet nenavadna atrakcija, ki ustvarja posebno vzdušje ob pokušnjah naših vin.

The bottle cellar under the waterfall

At the end of the second millennium, we have restored the cellar under the waterfall, which comes out of the rock of the castle hill and it is the most interesting river Mura affluent. More than 120.000 bottles of various high quality wines are stored in two cellars, which are connected by a passage. The waterfall is an unusual attraction for a wine cellar and it sets up a special atmosphere when tasting the wines.

Unter dem Wasserfall

Der Flaschenkeller unter dem Wasserfall

Ende des zweiten Jahrtausends haben wir unter dem Wasserfall, der aus dem Fels unter dem Schlossberg rinnt und ist der interessanteste Nebenfluss des Flusses Mur, den Keller für unsere Flaschenweine wieder aufgebaut. In zwei mit einem Gang verbundenen Kellern lagern wir mehr als 120 000 Flaschen verschiedenen Spitzenweine. Der Wasserfall ist eine faszinierende Attraktion, die eine ganz besondere Atmosphäre bei der Weinverkostung erzeugt.