Dejan Židan: mož, ki se ga čebelarji in čebele v Sloveniji zelo bojijo!

Kmetijski minister Dejan Židan

Vedno, ko se na vrh kmetijskega ministrstva v Sloveniji po predhodnih strankarskih in političnih telovadbah zavihti predsednik stranke Socialnih demokratov (SD ) mag. Dejan Židan, se dobršen del slovenskih čebelarjev zgrozi, ker dobro vedo kaj lahko sami in predvsem njihove čebele, od mandata njegovega ministrovanja  pričakujejo.

V prav nobenem mandatu vseh dosedanjih slovenskih kmetijskih ministrov, ki pa jih v tej petindvajset letni po osamosvojitveni zgodovini države ni  bilo tako malo, se ni s strupi za uporabo v kmetijstvu in vinogradništvu skupaj pomirilo toliko čebeljih družin, kot v mandatih Dejana Židana. Prav tako inšpekcijske službe pod ministrovanjem predhodnih kmetijskih ministrov nikoli niso bile tako zelo  neučinkovite in so praviloma ter v največ primerih bile sposobne ugotoviti povzročitelje hudih pomorov čebel. Le v časih ministrovanja Dejana Židana, ko število hudih pomorov čebel s FFS vedno zelo poraste, prav nikoli ne uspejo identificirati tistih, ki s svojimi neodgovornimi dejanji vsako leto morijo čebele in spravljajo čebelarje v hud obup.

In to je ta kmetijski minister, ki je pred tedni sprejel pobudo nekaterih krogov v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS ) in potem še prepričal slovensko Vlado, da se Organizaciji združenih narodov ( OZN ) predlaga razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Vlada s to posvojitvijo pobude ČZS seveda prevzema tudi vse stroške tega kar krepko dragega postopka. In minister Dejan Židan je v propagandni namen celo v Bruselj popeljal delegacijo veljakov ČZS, ki so se tam veselo fotografirali s slovenskimi EU poslankami in poslanci ter drugimi veljaki in ves čas nakladali o nujnosti zavarovanja čebel v svetu ter se hvalili, da prihajajo iz dežele domovine kranjske sivke. Skoraj zagotovo pa niso tam v Bruslju nič povedali, da jim doma v Sloveniji vsako leto zapored množično umirajo čebelje družine zaradi neodgovornega odnosa kmetov in vinogradnikov pri ravnanju s FFS in zagotovo tudi niso nič povedali, da so pri preprečevanju teh vsakoletnih čebeljih morij popolnoma neučinkoviti.

Poziv k podpori te pobude o razglasitvi svetovnega dneva čebel so tako poslali tudi mnogim državnim čebelarskim organizacijam po svetu in mnogim naravovarstvenim ter podobnim mednarodnim organizacijam in tudi njim skoraj zagotovo niso nič povedali o pišmeuhovskem odnosu slovenskih kmetijskih oblasti ter samega ministra do pomorov čebel, ki se jim dogajajo na domačem dvorišču. Tako kot tudi predstavniki ČZS nikjer nič ne govorijo ali pišejo o vsakoletnih pomorih čebel s FFS, ker se to pač ne ujema s podobo, s katero se želijo pokazati in predstavljati slovenski, evropski in svetovni javnosti. Mrtve čebele seveda niso kaka posebej vzpodbudna referenca predlagatelja svetovnega dneva čebel. Še posebej, ker se nekateri že vidijo med potniki na sedež OZN, ko bi morebiti prišlo do svečane razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel in bi lahko bili potem tam obsijani s pozornostjo svetovnih medijev in mednarodnih organizacij.  Mrtve čebele doma bi tako lahko bile hudo moteče v tem navideznem in zlaganem blišču predstavljanja slovenskega čebelarstva in zalaganja za ohranitev in varstvo čebel. Sicer hvale vredna in plemenita pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel že ob svojem rojstvu v deželi kranjske sivke nosi hud madež, ki ga je potrebno pred svojo in tujo javnostjo na vsak način prikriti in zamolčati.

Kmetijski minister Dejan Židan iz svojega življenjskega okolja prav dobro pozna star ljudski rek, ki glasi: "od zunaj uj, od znotraj fuj"! Upam, da se tega kot predstavnik države, ki predlaga OZN razglasitev svetovnega dneva čebel tudi zaveda in da bo vsaj sedaj svoj odnos do vsakoletnih pomorov čebel spremenil in končno storil kaj, da se te morije končajo. Žalostnega slovesa ministra v času ministrovanja katerega po deželi slovenski vsako leto zaradi zastrupitev s FFS umirajo čebele pa se ne bo tako zlahka znebil.