Vsi dosedanji ministri za zdravstvo v naši dvajsetletni državniški zgodovini so bili zdravniki. Verjamem, da so vsi dosedanji ministri bili v svoji stroki tudi odlični zdravniki in odlični profesorji. Kot minister pa se doslej ni izkazal prav nobeden med njimi. Nekateri so bili celo obupno slabi in nesposobni ter so slovenskemu zdravstvu naredili neprecenljivo škodo. Vsaj za enega med njimi imam občutek, da se je celo nekaj trudil in skušal vlak slovenskega zdravstva, ki je drvel v prepad, če že ne povsem rešiti, pa vsaj njegovo propadanje upočasniti. Zakaj mu ni uspelo, je pred TV kameri skušal že nekaj krat obrazložiti in pojasniti. Dela strokovne in večinske laične javnosti prepričati mu ni uspelo, ker smo državljani imeli vedno občutek, da ni povsem iskren v svoji izpovedi in da nekoga ščiti ter ne pove katere skupine in posamezniki so ga pri tem ovirali in kako vse. Nekaj javnost tudi ve, večino pa ji že leta uspešno prikrivajo.
"Opozicija" v zdravniških vrstah, ki jo nekako pooseblja dr. Brecelj, je po odstopu ministra za zdravje dr. Gantarja, kot kandidata predsednici vlade Bratuškovi predlagala nekdanjega predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa. Dobršen del politično in ideološko neobremenjene slovenske javnosti je optimistično zastrigel z ušesi in naivno verjel, da si tudi koalicijski partnerji, ki sestavljajo slovensko vlado, tokrat res želijo na ministrstvu za zdravje človeka, ki ima potrebna znanja ter tudi pogum in voljo, da se spoprime z nujno zdravstveno reformo. Danes seveda vemo kako zelo smo se motili.
Sedaj, ko so Šoltesa kot kandidata za ministra za zdravje nagnali, pa nekateri pravijo, da so intervenirali strici iz ozadja. Saj si zagotovo res intervenirali strici iz ozadja, so pa intervenirali tudi tudi močni strici iz ospredja. Vsekakor pa še tudi vidni ter nevidni strici iz zdravstvenega sistema samega. Že vedo zakaj. Tiho so pritisnili na nekatere politike in ti so sedaj ponovno opravili zadano nalogo. Predsednik DeSUS-a Karel Erjavec je v Tv kamere uspel izjaviti, da Šoltesa kot morebitnega ministra za zdravje sicer podpirajo, vendar se število njihovih ministrov v vladi zaradi tega ne sme zmanjšati. S tem je ostalim koalicijskim partnerjem sporočil: zaradi nas ( DeSUS-a ) je Šoltes sicer lahko minister za zdravje, vendar nam mora nekdo izmed vas odstopiti drugo ministrstvo, ki ga sedaj zasedate. Da bi pred slovensko javnostjo ohranil čist obraz, je vse skupaj zvito zvalil na ostale koalicijske partnerje.
Visoko v zrak pa je ob napovedani Šoltesovi kandidaturi za ministra za zdravje skočil predsednik SD Igor Lukšič. ki mu pred TV kamerami ni uspelo prikriti velikega nasprotovanja Šoltesu. Pa bi vse skupaj še nekako lahko razumeli, če bi Lukšiču uspelo navesti vsaj en sam utemeljen razlog zakaj tako zelo in goreče nasprotuje temu, da bi Šoltes postal minister za zdravje ter se lotil nujne reforme slovenskega zdravstvenega sistema. Sistema, ki zelo ogroža stabilnost celotne države in je pred samim bankrotom. Nakladal in mencal je kot kak polpismen politični začetnik in si sproti izmišljal prav slaboumne razloge zakaj, da Šoltesa ni mogoče podpreti. Gledalci smo ob njegovih nastopih imeli občutek, da ga je nečesa neizmerno strah, če bi se slučajno zgodilo, da Šoltes postane minister. Prav nič profesorsko modro ter premišljeno ni deloval v svojih utemeljevanjih nasprotovanja Šoltesovi kandidaturi za ministra za zdravstvo.
Bo pa predsednik SD Igor Lukšič odslej prvo ime nasprotovanja Igorju Šoltesu, da bi postal minister za zdravje. Ostali zdravstveni, politični, koalicijski, ideološki ter drugi strici iz ozadja in ospredja nas odslej glede vprašanja ureditve razmer v slovenskem zdravstvu niti ne bodo več posebej zanimali. S tem je stranka SD in skupaj z njo njen predsednik Igor Lukšič, prevzela vso politično in moralno odgovornost za stanje v slovenskem zdravstvu ter izvedbo nujne zdravstvene reforme. Največja koalicijska stranka PS in premierka Alenka Bratušek pa bosta tudi morali prenehati cincati in preprečiti nadaljnja politikantska mešetarjenja v koaliciji, če se želijo vsi skupaj še nekaj časa obdržati na oblasti in opraviti nalogo, ki so jo prevzeli. Ničesar niso storili, da ne bi prišlo do kolektivnega odstopa KPK in posledice tega odstopa bomo državljani kmalu tudi čutili. Kot mlinski kamen se vladi okrog vratu vse težje obeša zgodba s TEŠ 6. Sedaj so nagnali in se mirno odrekli dobremu kandidatu za ministra, da bi na to mesto postavili nekega svojega strankarskega kljukca in ravnajo točno tako kot radi očitajo Janši, da je ravnal, ko je bil premier. Ni važno če kaj veš, imaš pogum in si se že doslej kje dokazal, ker je važno le, da si naš.
Ministrstvo za zdravstvo ni niti približno enako ministrstvu za odnose RS s slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter s Slovenci po svetu. Ogromni večini državljank in državljanov je popolnoma vseeno koga bodo nastavili na tem na pol turističnem ministrstvu. Niti malo pa ljudem v državi ni vseeno kaj bodo počeli s slovenskim zdravstvom in ali bodo državljanke in državljani morebiti že jutri umirali zaradi tega in ali se bodo v bodoče lahko ustrezno zdravili le še tisti, ki bodo imeli denar. Ker se ti v vladni koaliciji ne morejo dogovoriti kdo vodi vlado in kdo je mandatar in se do tega izredno občutljivega vprašanja tako pišmeuhovsko obnašajo. Od danes se bo tudi pozornost slovenske javnosti glede iskanja novega zdravstvenega ministra zaostrila in ljudi ne bodo več uspevali zavajati z raznimi puhlicami ter demagoškimi čvekarijami o veliki strokovni verodostojnosti ter kompetentnosti od nekod privlečenega kandidata. Ne novi minister, kdorkoli pač že to bo in kjer koli ga bodo uspeli izbrskati, temveč Bratuškova in njena PS ter Lukšič in njegova SD , od danes prevzemata pred slovensko javnostjo vso odgovornost za razmere v slovenskem zdravstvu ter pripravo in izvedbo reforme slovenskega zdravstva. Državljanke in državljani niso pripravljeni umirati zaradi njihove nesposobnosti ter politične nečimrnosti.
Od danes pa res več ne vemo kdo vodi slovensko vlado in kdo je mandatar? Je to res Bratuškova ali pa se je sedež vlade preselil v kabinet predsednika SD Igorja Lukšiča in se tam sprejemajo najpomembnejše odločitve? Predsednica vlade Bratuškova in ostali v koaliciji bodo javnosti morali povedati kaj je pomembnejše ali nujni začetek reševanja razmer v slovenskem zdravstvu ali strankarski pedigre zdravstvenega ministra. Rešuje ta vlada prvenstveno interese in koristi posameznih strank ter njihovih liderjev ali rešuje državo?
Česa se Lukšič tako boji? Saj šoltes kot zdravstveni minister ne bi raziskoval ozadij TEŠ6.
OdgovoriIzbriši