Težko je ljudem na silo vsiliti malikovanje novih ikon!

Ko so pred časom osamosvojiteljski junaki sami sebi odkrivali to nesrečno spominsko ploščo na Roški v Ljubljani, sem imel res zelo mešane občutke. Nekako se mi pač ni zdelo primerno, da se spominska obeležja postavljajo živim, za kar koli pač že zaslužnim, in še manj se mi je zdelo primerno, da ti živi zaslužni pri tem v prvi vrsti sodelujejo. Verjetno sem res idealistično nazadnjaški in ne razumem novega časa ter nisem v stanju pravilno ovrednotiti ter oceniti zaslug določenih ljudi kot tudi ne zgodovinske pomembnosti nekega časa in pomembnosti  dogodka.

Ker se v tej preljubi deželi v zadnjih dvajsetih letih vse privatizira, bi po neki naravni logiki stvari pač tudi sam moral razumeti in to seveda tudi intimno sprejeti, da so predmet privatizacije lahko tudi zgodovinski  družbeni dogodki. Proces privatizacije osamosvojitve Slovenije teče že kar nekaj časa in postaja vedno bolj nasilen in grob ter pripeljan na peščico najbolj izpostavljenih oseb. Tisoči drugih aktivno sodelujočih po vsej slovenski deželi so tako postavljeni na obrobje zgodovinske pomembnosti in se jih občasno h kakšni proslavitvi ali drugi priložnosti nekaj povabi le kot politično in ideološko dekoracijo.

Edini junaki tistega časa so si torej odkrili spominsko ploščo in se tako želeli za vedno zapisati v zgodovino naroda na južni strani Alp. Ivan Borštner, ki je dobršen del takratne zgodbe zakuhal je sicer manjkal. So pa to zgodovinsko obeležje družno odkrivali Janez Janša, David Tasič, Igor Bavčar in Franci Zavrl. Do malih zapletov naj bi prišlo že ob samem dogodku odkrivanja spominske plošče, ko so nekateri od opazovalcev dogodka iz ozadja, na račun  prisotnih navdušenih podpornikom velike četverice, samih osamosvojiteljskih junakov ter dogodka samega, naslovili nekaj ne prav prijaznih opazk. Verjetno jih je med ostalim motilo tudi to, da sta kar dva izmed odkriteljev te plošče v kazenskem postopku za ne ravno nedolžna kazniva dejanja. Ob takšnih in podobnih dogodkih se pogosto spomnim starega znanega reka o bogovih in volih, ki pravi nekako takole, da tisto kar pripada bogovom ne gre tudi volom. In ker so bogovi zemljo že zdavnaj zapustili ter odpotovali v nebo, so na zemlji ostali le še voli, ki pa božjih časti ne morejo biti deležni.

Že po nekaj dneh so tablo in njeno neposredno okolico na fasadi zgradbe neznanci pomazali z grafiti:

"Korupcija. Gotovi ste. 25. 6. 2013 JBZ v zapor. Sramota. Lopovi.". Dva dni nazaj pa je tabla celo skrivnostno izginila in sedaj jo išče policija. Tako je del slovenske javnosti na ne ravno najbolj posrečen način vsem sporočil, da se s takšnimi dejanji ne strinja in jih ne podpira. Skoraj gotovo jih Zavrl in Tasič nista motila in so ju smatrali bolj kot nujen personalni dodatek v procesu poveličevanja drugih dveh znanih udeležencev odkrivanja spominske plošče.

Vsi ti dogodki, ki so sledili svečanemu odkritju te spominske plošče, sedaj to znamenito tablo res uvrščajo med nepozabne zgodovinske dogodke v deželi slovenski. V nasprotnem bi nas večina nanjo že pozabila in čez čas sploh več vedeli ne bi, da je kadarkoli obstajala. So pa ta tabla in dogodki okrog nje ponovno dali veliko razlogov za dodatna poglabljanja razdeljenosti prebivalstva na slovenskem in so tudi dokaz, da se na silo celotnemu prebivalstvu ne da vsiliti čaščenja in malikovanja novih političnih in ideoloških živih človeških malikov. Večine ljudstva se na take ali podobne načine enostavno ne da prevarati in zavesti, ker ima ljudstvu nekje globoko  v svoji družbeni biti programiran zgodovinski varnostni občutek za ocenjevanje kaj je pomembno in kaj to ni. Kdo je za kaj zaslužen in kdo jim je res naredil kaj dobrega in pa  tudi kdo jih je kdaj grdo prevaral za lastne in koristi svojih ožjih pajdašev. Čas vedno vse postavi na svoje mesto in zmeraj, ko ga želi kdo prevarati in na silo prehiteti, se mu zalomi in se ga pošlje na smetišče zgodovine. Roška pa si tega zagotovo ne zasluži kot si tega ne zaslužijo tisoči brezimnih državljank in državljanov, ki so se tam zbirali ter vsi tisti, ki so nacionalno osamosvojitveno gibanje podpirali ter v njem aktivno sodelovali po celotni naši domovini. Njim gredo zasluge ter slava in prav nobenim posameznikom.