Strup Actara ponovno mori čebele v Pomurju!

   




Opis strupa:

Actara 25 WG je sistemični insekticid s specifičnim kontaktnim, želodčnim in sistemičnim delovanjem na grizoče in sesajoče insekte. Aktivna snov tiametoksam spada v skupino neonikotinoinskih pripravkov in ima hiter t.i. "knock-down" učinek, prav tako pa učinkovito ščiti rastline pred novimi napadi škodljivcev (tudi do 2-3 tedne po aplikaciji).

Uporaba:

na vinski trti za zatiranje:
- ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) in
- zelenega škržatka (Empoasca vitis)  v odmerku 200 g/ha. Škržatke zatiramo v časovnem intervalu 21 dni.

Pripravek učinkovito zatira vse razvojne stadije ameriškega škržatka. Najbolj je učinkovit, če ga uporabimo v zgodnjih stadijih ličinke (L1 do L3). Tretiramo v skladu s tehnološkimi navodili za zatiranje ameriškega škržatka. Pripravek učinkovito zatira ličinke zelenega škržatka, najbolj učinkovit je, če ga uporabimo v zgodnjih stadijih ličink

Opozorilo:

Sredstvo je strupeno za čebele. Zaradi zaščite čebel in drugih žuželk opraševalcev  ne tretiramo med cvetenjem gojenih rastlin in podrasti. Pri tretiranju jablan, hrušk in breskev moramo zaradi zaščite neciljnih členonožcev upoštevati netretiran varnostni pas 15 m do nekmetijske površine. Pri tretiranju jablan, hrušk in breskev je potrebno preprečiti onesnaženje vodotokov, vodnjakov, jezer in vodnih izvirov tako, da tretiramo v oddaljenosti najmanj 20 m od njih. Pri vseh drugih uporabah sredstva  ne smemo tretirati v območju 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda.

 

                                                                     *  *  *

Fotografija je simbolična

Včeraj dne 09.07.2013 sta dva čebelarja v neposredni oklici Gornje Radgone zaznala masovno umiranje pašnih čebel. Pogled na tla pred čebelnjakoma in na naletni deski je bil res grozovit Na tleh je ležalo vse polno mrtvih čebel od katerih so mnoge še nemočno trepetale s krilci in v mukah umirale. Čebele pa so umirale tudi v panjih in so jih zdrave čebele potem odnašale iz panjev ali pa jih kar porivale skozi žrela panjev in v svojem samoohranitvenem nagonu ter instiktivnem zavedanju hude nevarnosti za čebeljo družino so se trudile čim prej očistiti panje.

Danes sta čebelarja preko številke 112 sprožila prijavo nesreče in odzvala se je kmetijska inšpekcija, terenska veterinarka, policija in fitosanitarna inšpekcija. Odvzeti so bili vzorci mrtvih čebel za analizo in ugotovitev strupa, ki je tako masovno pomoril čebele. Vsaka od državnih služb je svoje delo korektno in pri čebelarjih ažurno opravila. Našla sta se tudi že povzročitelja tega pomora čebel, ki sta včeraj dopoldan ,med 09. in 11.00 uro v neposredni bližini čebelnjakov škropila svoje vinograde s hudim strupom Actaro. Ta strup je že v lanskem letu moril čebele in nesrečna zgodba se je v tem letu le še ponovila. Nekaj okoliških čebelarjev, ki se je popoldan slučajno zbralo in zaskrbljeno komentiralo zadnje dogodke s ponovnimi zastrupitvami čebel, zanima predvsem okoliščina, da ima v tem okolju daleč največ največ vinogradov podjetje Radgonske gorice, ki svoje ogromne vinograde vzdržuje veliko boljše kot mnogi mali posamezni vinogradniki in boljše skrbi za zdravstveno varstvo ter zaščito vinske trte, pa nikoli s svojimi dejanji ne ogrozi ter ne zastrupi čebel. Tem nekaj nevestnim posameznim malim vinogradnikom  bo torej potrebno na učinkovit način dopovedati, da je potrebno zakone in navodila proizvajalcev škropiv strogo spoštovati ali pa prevzeti vso odgovornost za posledice.To pa je naloga države in njenih institucij, ki bodo pač morale svoje delo strokovno in korektno opraviti ter tako zaščititi ogrožene živali in ljudi.

Pri tem se postavlja resno vprašanje zakaj se nekateri manjši vinogradniki nikakor ne želijo držati navodil proizvajalca ter pozitivnih predpisov, ki jasno določajo, da je s takšnimi in podobnimi hudo strupenimi škropivi dovoljeno škropiti le zelo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer in v popolnoma brez veternih pogojih. Kot pravijo nekateri čebelarji je to zaradi tega, ker pristojne inšpekcijske službe in drugi državni organi nikoli nobenega postopka ne izpeljejo do konca in le v zelo redkih primerih potem pride do kaznovanja povzročitelja. V lanskem letu je država raje kot, da bi postopek izpeljala do konca in obremenila ter kaznovala povzročitelje, kar sama iz proračuna izplačala odškodnine prizadetim čebelarjem. 

S takšnim ravnanjem daje državo potuho onesnaževalcem naravnega prostora ter nevestnežem, ki s strupi ravnajo po svoje in neodgovorno ter s tem ogrožajo živali in tudi ljudi v neposredni bližini škropljenja. V naravnem okolju v katerem tako masovno zaradi zastrupitve umirajo čebele ne morejo  biti varni niti ljudje in še manj dojenčki, ki jih matere popeljejo ne večerni sprehod in "čist" zrak. Kdaj bo končno nekdo naredil konec vsakoletnim masovnim pomorom čebel, ker tudi potrpežljivost čebelarjev je že zelo na kocu. Niso več dolgo pripravljeni vlagati ogromnih svojih sredstev v sanacijo čebeljih družin po kakšnem takšnem pomoru in tako zagotavljati prepotrebnega nacionalnega čebeljega fonda ter ustrezne teritorialne pokritosti države s čebelami.

Čebelarji sami že nekaj časa od države in njenih institucij zahtevajo, da jim preneha sama izplačevati odškodnine, temveč naj raje poskrbi, da bodo odškodnine čebelarjem plačevali povzročitelji in ne vsi slovenski davkoplačevalci. Čeprav je čebelarstvo daleč najmanj produktivna in dobičkonosna kmetijska dejavnost, nimamo druge izbire kot, da ga na vsak način rešimo, zavarujemo in ohranimo.Čebelarstvo v Sloveniji ohranja okrog 7500 malih ljubiteljskih čebelarjev, ki od svojega hobija nimajo finančnih dobičkov in profitov, temveč v veliko primerih za ohranjanje svoje ljubiteljske dejavnosti vlagajo še denar iz svojih plač in pokojnin. Tudi zaradi tega si skupaj s svojimi čebelami zaslužijo, da jim stopimo ob bok in jim pomagamo rešiti čebele, ker s tem rešujemo sebe in svoje otroke ter vnuke. Če bodo odšle čebele, bomo vsi mi odšli z njimi.