Bolgarija nastavlja ogledalo Sloveniji!

Že vse od sredine junija tega leta potekajo v Bolgariji silovite ljudske proti režimske demonstracije. Bolgarska politična, kapitalska in predvsem finančna oligarhija iščejo načine kako se obdržati na oblasti in obdržati pozicije ter privilegije do katerih so se v preteklih letih ob izdatni pomoči Bruslja ter voditeljev nekaterih najmočnejših zahodnih držav EU dokopale.

V slovenskih medijih skoraj ničesar ne morete prebrati ali slišati o nevzdržnih političnih in ekonomskih razmerah, demonstracijah in policijskem terorju nad nezadovoljnimi in osiromašenimi ljudskimi množicami v tej najbolj siromašni državi članici EU. Pri tem pa ni nepomembno navesti, da ima Bolgarija drugi najnižji javni dolg med vsemi državami EU. To pa je tudi skoraj edino v čemer se razmere v tej nesrečni državi bistveno razlikujejo od razmer v Sloveniji. V mnogo čem ostalem pa so razmere kot na primer na področju notranje politike, odnosa institucij EU in nekaterih severnih držav EU do ljudstev obeh držav ter vsiljene doktrine premagovanja ekonomskih in finančnih težav, socialnega varstva, človekovih in delavskih pravic in pravne varnosti, med obema državama vedno bolj podobne. Ob vstopu v EU je bila med obema državama ogromna razlika, ker je Bolgarija dolga desetletja bila pod trdo roko sovjetskega socialističnega bloka in Slovenija je v okviru relativno neodvisne Jugoslavije in bistveno drugačnega ter veliko liberalnejšega političnega in gospodarskega sistema napredovala in se razvijala.

Padec berlinskega zidu in postopek priključevanja obeh držav združeni Evropi, pa je bil za obe državi usoden. Obe državi sta postali lahek plen zahodnih političnih, kapitalskih in finančnih elit in kar sta vrednega premogli se je "privatiziralo" ter olastninilo. Tukaj je imela Slovenija celo nekaj prednosti, ker vsega v prvih valovih vsesplošnega plenjenja le ni izgubila in to se prav sedaj ob nevzdržnih pritiskih Bruslja nadomešča. Še kakšno leto ali dve in lahko bomo mirno rekli, da se na žalost Bolgarija v razvoju in občem družbenem ter osebnem standardu prebivalstva ni približala Sloveniji, temveč prav obratno, Slovenija se vse bolj približuje Bolgariji, ki pa tudi ne ostaja na nivoju standarda iz socialističnega časa, temveč je že krepko pod tem.

Ob tujcih so tudi v Bolgariji veselo lastninili pripadniki novo nastajajočih domačih elit, ki so podobno kot v Sloveniji, nenormalno hitro ter obilno bogateli ter pod svojo kontrolo prevzemali vse pomembnejše državne in družbene institucije. Kot v Sloveniji se je tudi v Bolgariji na veliko razcvetela korupcija na vseh ravneh in je postala del družbenega sistema. Ker se je ljudstvo zavedalo nevarnosti takšnih procesov se je občasno podalo na ulice in padla je ena vlada in potem čez nekaj mesecev druga vlada in zgodile so se jim še kakšne predčasne volitve, Stare skorumpirane politične stranke so zamenjale nove politične stranke, ki pa so takoj, ko so prišle na oblast postale stare stranke z vsemi negativnimi atributi svojih padlih političnih predhodnic. Levo in desno v javno deklariranih načelih političnih strank ne pomeni nič, ker nihče več ne uspeva ločevati med levim in desnim diskurzom njihovih programov in prakso, ko se dokopljejo oblasti in dobijo v svoje roke vse zvode upravljanja z državo in družbo. Nekam hudo podobno z razmerami v Sloveniji.

V nečem pa se pogumni Bolgari le zelo razlikujejo od kompromisarskih in celo že krepko prestrašenih ter ubogljivih Slovencev. Z zelo podobnimi grožnjami, kot na primer zadnje čase Sloveniji, grozi Bruselj tudi Bolgarom. Vendar so se  ti odzvali na te grožnje precej drugače kot Slovenci, ki so sklonili glavo in ponižno stopajo v čas novih poceni razprodaj ekonomskih in finančnih ter razvojnih postulatov svoje države, ter prestrašeno stopajo v čas še večjih odrekanj in še večje bede ter siromaštva  in so pripravljeni celo zavreči vse zgodovinske nacionalne in državne interese. Bolgari so prepoznali nevarnosti in pasti takšne ekonomske, finančne in razvojne doktrine kot jim jo vsiljujejo Bruselj, nekatere najbolj razvite in finančno močne zahodne države EU in domače roparske elite ter so jih množično zbrani na ulicah Sofije in nekaterih drugih bolgarskih večjih mest, vse skupaj nekam poslali ter Bruslju jasno pokazali sredinec.

Tako prav te dni svojim domačim izkoriščevalskim političnim, gospodarskim in finančnim elitam kot Bruslju in celotni EU sporočajo, da se tega na tak način več ne gredo. Okrog 80 odstotkov državljank in državljanov Bolgarije izjavlja, da so v tistem nesrečnem vzhodno sovjetskem socializmu živeli neprimerno bolje kot živijo danes v "demokratičnem (?) kapitalističnem sistemu v okviru EU. Pri tem se tudi vedno več ljudem in to ne le v Bolgariji ali Sloveniji, temveč tudi v mnogih drugih državah juga EU povezave, zastavlja zelo resno vprašanje komu in čemu služi država in v njej uveljavljen družbeni, politični, gospodarski, finančni ter pravni red, če ne prvenstveno večinskemu delu državljank in državljanov te države? Družbeni sistem, ki služi le ozkim domačim družbenim elitam ter elitam in mednarodnim institucijam izven države in mu ljudske množice služijo le kot sredstvo za zagotavljanje določenih "višjih" ciljev in zagotavlja ter varuje prvenstveno koristi elit, ni ne legalen in ne legitimen in ima ljudstvo vso pravico ter celo zgodovinsko dolžnost, da se mu odločno upre. Prav to so spoznali pogumni Bolgari in njihov boj je tudi naš boj. Je boj za osvoboditev ter boljši jutri za celotno južno Evropo.

Danes je vstala Bolgarija, rohni Grčija, pod jarmom zahtev in izsiljevanj tako imenovane fašistične trojke ječijo Portugalska, Španija in Slovenija. Kmalu lahko pričakujemo, da se bodo oglasili Romuni, Madžari, Hrvati in ljudstva drugih držav nastalih na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Očitno politične, kapitalske in finančne elite zahodnega dela EU povezave in oblastniki ter dvorjani na EU dvoru v Bruslju še niso dojeli, da danes na ulicah mest južne Evrope ne demonstrirajo več pripadniki ali potomci elit nekdanjih komunističnih režimov, temveč mladi in izobraženi državljani ter državljanke, ki jih s prejšnjimi socialistično komunističnimi režimi več prav nič ne povezuje in do preteklosti nimajo kakih nostalgičnih ali politično ideoloških navez. Na ulicah mest južne Evrope, in tako tudi danes v Bolgariji, demonstrirajo mlade generacije, ki so tako zelo deklarirano družbo demokracije, svobode in človekovih pravic za vse,  vzele hudo zares in ki niso več pripravljene enega terorja zamenjati za drugega.

Nekaj časa se bo morebiti z demagogijo in agresivno propagando ter zastraševanjem, izsiljevanjem in grožnjami dalo vzdrževati obstoječa razmajana družbena stanja v državah juga EU povezave. Dolgo pa zagotovo več ne. Prej se bodo v celotni EU povezavi tega zavedli in začeli stvari reševati na primeren in za ljudstva teh držav znosen način, prej se bo lahko celotna EU stabilizirala in morebiti kdaj celo zaživela v kakšnem novem razvojnem in produktivnem ter predvsem socialno in politično mirnejšem novem zagonu. Sam v to več ne verjamem.