Dogodek, ki je kulturno vznemiril Gornjo Radgono!

Vasja ROVŠNIK, glavni krivec

V tem blogu objavljene fotografije so posneli sodelavci pomurskih portalov: pomurje.si in Pomurec.com

V soboto 13.07. in nedeljo 14.07.2013 je mladi Radgončan Vasja ROVŠNIK s svojo ekipo sodelavcev in amaterskih zanesenjakov ponovno navdušil premnoge Radgončanke in Radgončane ter okoličane od blizu in daleč, ki so masovno napolnili dvorišče radgonskega gradu, da bi si ogledali njegov tretji film z naslovom KOLEGA. Gledalke in gledalci so bili več kot vidno navdušeni in so to tudi odkrito pokazali z gromkimi aplavzi ob prihodu celotne ekipe na dvorišče gradu pred samim prikazovanjem filma, s svojimi odkritimi čustvenimi reakcijami med predvajanjem filma, ob nagovoru glavnega krivca za ta prečudovit kulturni dogodek Vasje ROVŠNIKA ter na koncu predstave še, ko se je gledalkam in gledalcem celotna ekipa za obisk zahvalila s svojo predstavitvijo in prisrčnim poklonom.

Dvorišče radgonskega gradu bi bilo kmalu pretesno

Res enkraten dogodek za malo obmejno mesto Gornja Radgona, ki ga ni zasenčila niti vidna odsotnost predstavnikov lokalnega radgonskega kulturnega in političnega življenja. ki se jim praviloma na kakšnih državno ali občinsko pomembnih proslavah ter prireditvah rezervirajo prve vrste. Tokrat je v prvih vrstah bilo mesto rezervirano za novo komponirano radgonsko kulturo v najširšem pomenu besede in njeno občinstvo vseh starostnih ter socialnih kategorij, ki je že krepko naveličano dosedanje klišejske ter elitno navdihnjene kulturne ponudbe lokalnih kulturnikov. Režiser, scenarist in sploh pri filmu deklica za vse , Vasja ROVŠNIK s svojimi prijatelji in sodelavci, ni ponovil napake svojih starejših kolegov in kolegic ter uradnih občinskih organizatorjev kulturnih prireditev v kraju in ni podcenil intelektualnega nivoja gledalk ter gledalcev. To se je ustvarjalcem radgonskih filmskih dosežkov ter organizatorjem predstav poplačalo z masovnimi obiski vseh njihovih prireditev ter navdušenimi odzivi gledalk in gledalcev. Očitno so se ves čas zavedali, da vsega tega ogromnega truda in odrekanja v svoje filmske stvaritve ne investirajo in tega ne počnejo le zaradi sebe in lasnih zadovoljstev, temveč predvsem za množice tistih, ki si bodo njihove filmske izdelke ogledali in jih potem nagradili ali pa morebiti celo zavrnili.

Gledalke in gledalci so bili navdušeni

Danes ni več prav nobenega dvoma, da so radgonska dekleta in fantje pod vodstvom Vasje ROVŠNIKA uspeli, bili nagrajeni in kar je pri vsem še kako zelo pomembno, publika jim je oprostila vse tiste male tehnične spodrsljaje, ki jih je lahko ostro kritično oko ob gledanju filma zaznalo. Kar me je ob vsem tem še posebej navdušilo in pa malo tudi presenetilo je, da pri ustvarjalcih filma od režiserja Vasje, do tehničnih sodelavcev in predvsem domačih odličnih igralskih naturščikov, ni bilo opaziti zadrege, kakšnega morebitnega sramu ali celo strahu pred povsem domačim občinstvom. Pred svoje gledalke in gledalce, ki so bili v veliki večini njihovi sokrajani in someščani,sodelavci, prijatelji, kolegi in celo mnogi sorodniki, so se pogumno postavili kot bi jim želeli reči: tukaj smo, takšni smo, to zmoremo, to smo ustvarili za vas, vi pa sodite. In sodba gledalk in gledalcev je bila izrečena takoj po končanem filmu v obliki glasnega in dolgotrajnega aplavza, mnogih prisrčnih nasmeškov na licih, stiskih rok in trepljajih po ramenih, besedah pohvale in vzpodbude, da naj nadaljujejo, vztrajajo in svojo zvesto ogromno publiko v bodočnosti še osrečijo s kakšnim svojim filmskim dosežkom. V gornji Radgoni se je zgodil čudež, Ne, ni se pokazala podoba Gospoda, kakšnega angela in tudi Marije ne. V soboto in nedeljo zvečer skozi grajska vrata radgonskega gradu na prizorišče filmskega kulturnega dogodka tokrat nista imeli vstopa znani in skoraj prislovični slovenski lastnosti zavist in škodoželjnost. Ostali sta nekje  daleč zunaj in vstopali so le srčni ljudje odkritih misli, ki so uživali v sreči ustvarjalcev filma in jim to tudi pokazali.

Režiser Vasja ROVŠNIK  predstavlja svojo filmsko ekipo

Mislim, da sem premnogim rednim in tistim občasnim obiskovalcem teh blogov, dolžan vsaj v nekaj besedah predstaviti tudi vsebino filma, ki ga je radgonska publika s takšnim navdušenjem sprejela. Režiser Vasja ROVŠNIK skozi film pelje dve vzporedni zgodbi, ki se potem zlijeta v eno zaključeno celoto. V prvi nastopata kolega Bojan Borko, ki ga v filmu upodobi igralec Jurij HUSAR in Srečko Novak, ki ga igra Iztok HORVAT. Bojan Borko in Srečko Novak sta čisto povprečna državljana, delavca  živeča v manjšem slovenskem kraju, ki svoj čas zapravljata ob gledanju televizije, pitju piva in politikantstvu. Borka politika niti preveč ne zanima in v njej ne vidi rešitve za svoje osebne socialne težave. Nekaj drugega je njegov pivski kolega Novak, ki je padel pod vpliv demagogije skrajne slovenske desnice in je posvojil sovražno vedenje do vseh drugačnih in ki niso Slovenci. Odločil se je, da "gre v politiko" in na svojih političnih nastopih udriha po "južnjakih", istospolnih in fizičnih delavcih. Na koncu filmske zgodbe se razide s svojim družbeno razrednim kolegom in konča v tresočem avtomobilu z lokalno novinarko.

Iztok HORVAT kot Srečko Novak

Čeprav je režiser Vasja ROVŠNIK pred pričetkom predvajanja filma gledalke in gledalce opozoril, da je film ena sam fikcija in da nič kar bomo v filmu videli nima osnove v realnem življenju, mu sedaj, ko smo film videli, tega seveda ne verjamemo več. Prav na smeh mi gre, ko se spomnim koliko pomembnih ter manj pomembnih in znanih ter malo manj znanih novinark je v bližnji preteklosti svojo novinarsko kariero začelo ali jo utrjevalo med rjuhami z hitro vzpenjajočimi ter ideološko agresivnimi politiki. In tudi danes ni kaj veliko drugače. Novakovo nadaljnjo politično in karierno pot nam potem režiser pokaže v filmu Kolesarji v temi. Prav tako je slovenska dežela  tudi še danes polna polpismenih in intelektualno zavrtih ter ideološko zaslepljenih političnih Novakov, ki strašijo po deželi slovenski ter se vsiljujejo ljudem na vsakih lokalnih ali državnih volitvah. In prepolna je dežela slovenska tudi nesrečnih Borkov, ki v tovarnah delajo za 500 evrov ali celo manj, oziroma jih vedno več sploh nikjer ne dela, si zaradi socialno izključevalnih razmer ne morejo ustvariti svojih družin ter so izločeni in odrinjeni na družbena obrobja. Dnevi in leta jim tako tečejo ob delu v tovarni ali kje drugje in potem popoldnevi ter večeri ob gledanji televizije, pitju piva in zapravljanju časa ter svojih življenj v brezplodnih politikantskih čvekanjih. Odličen prikaz današnjega časa obstoja kapitalističnih tlačanov in sužnjev ter novo ustvarjenih intelektualnih invalidov.

Oba igralca, Jurij HUSAR in Iztok HORVAT, ki sta nastopila v glavnih vlogah pivskih kolegov, sta svojo nalogo odlično opravila in res izvrstno odigrala. V premnogih profesionalnih filmih smo lahko videli veliko filmskih naturšćikov, ki so bili igralsko mnogo manj prepričljivi in svoje honorirano delo opravili veliko slabše.

Druga vzporedna zgodba v filmu  pa govori o serijskem morilcu, ki v istem času skrivnostno mori po naključju izbrane žrtve ter povzroča policiji velike težave pri njegovem odkrivanju. Junaki prve in druge zgodbe se skozi film kot po naključju srečujejo, zapletajo v resne in komične situacije in jih ob koncu filma režiser ponovno loči. Skrivnostnega morilca policija nikoli ne odkrije in so po režiserjevi zaslugi  le gledalci obdarjeni s častjo, da se jim zvito nakaže morilca, ko kraj bivanja zapusti ter odide v neznano. Trgovski potnik, ki smo ga gledalci imeli na sumu, da je ta tako iskani nesrečni večkratni in skrivnostni morilec, pa konča v bolnišnici za duševne bolezni.

Ob zaključku tega zapisa s katerim se želim tudi sam pokloniti velikemu uspehu režiserja Vasje ROVŠNIKA in vsem njegovim tehničnim sodelavcem ter predvsem še odličnim igralcem, imam kar malo slabo vest, ker ne morem z imeni in priimki ter njihovimi vlogami navesti vseh v filmu nastopajočih. Dekleta in fantje odlični ste bili. To je bil vaš tretji skupni večji filmski projekt in dobili ste nove izkušnje, nova znanja ter spoznanja. Ne dovolite, da vas kar koli ustavi in svojo obetajočo pot pogumno nadaljujte. Ker vas vzpodbuja, podpira in občuduje ogromna množica gledalk in gledalcev, ki odslej niso več samo to, temveč so te dni postali širši del vaše ekipe. Imate to kar bi si premnogi vaši kulturno delujoči kolegi in kolegice še kako želeli.

Hvala vam in oprostite za malo egoistične pristranosti v tem zapisu!