Ob nekaterih vidnih in pomembnih strankarskih veljakih je udeleženke in udeležence zbora s svojim obiskom ter nastopom počastil celo sam predsednik stranke Janez Janša. Za to priložnost jim je pripravil ter jih obdaril s čudovito stand up komedijo črnega političnega humorja na temo avtobusa, ki na avtocesti vozi v napačno smer in z volanom upravlja šoferka, ki niti šoferskega izpita ne premore. Usmerjajo pri njeni vožnji pa jo seveda znameniti strici iz ozadja in na zadnjih sedežih sedijo njeni politični sopotniki, ki tudi še nikoli niso vozili avtobusa in jih skrbi le, da ostanejo v svojih mehkih in udobnih sedežih. Pri tem pa jih sploh nič ne zanima v katero smer šoferka vozi avtobus in politični stand up komedijant svoje zveste strankarske poslušalke ter poslušalce potem obdari še z naukom te zgodbe, da se pač takšna vožnja lahko konča le s karambolom. Ob koncu svoje veličastne predstave pa svojim zvestim strankarskim sledilkam in sledilcem še toplo priporoči, da naj se kot neprostovoljni sopotniki trdno primejo in pripnejo varnostne pasove ter se tako pripravijo na grozovite posledice hudega karambola, ki se mu pač ne bo dalo izogniti in je neizogiben.
Po svojem končanem zelo humorno in odlično izvedenem stand up programu, za katerega je nastopajoči politični umetnik dobil seveda buren aplavz in glasne vzklike odobravanja in navdušenja nad umetniško izvedeno predstavo, se je Janez Janša takoj prelevil v dobrega starega politika in zbrane opomnil, da naj ne pozabijo, da ima stranka SDS odličen program za rešitev vseh težav, zagat in problemov s katerimi se srečujeta slovenska država in v njej živeče ljudstvo. Pa se glavni nastopajoči že naslednji hip iz veselega in humornega stand up komedijanta ter navdušenega politika prelevi v črnega preroka in vidovitega vedeževalca ter svojim privržencem in vsem nam nesrečnikom, ki imamo to smolo, da smo njegovi sopotniki v avtobusu imenovanem Slovenija, prerokuje skorajšnjo slovensko družbeno katastrofo. Vizionarsko nam je torej napovedal pravi mali slovenski vesoljni potop in se takoj ponudil kot rešitelj.
Prav milo se mi je storilo ob njegovi velikodušni ponudbi in osolzile so se mi oči ob pomisli koliko se je naš Janez še pripravljen žrtvovati zame in za ves slovenski narod. Saj tega nismo vredni in si takšne njegove velike žrtve sploh ne zaslužimo. Toda Janez nas ima res rad. Mi pa, nehvaležneži grdi, tega ne vemo ceniti, mu bolj masovno in zvesto slediti in ga neizmerno spoštovati ter ljubiti. Prave božje kaštige si zasluži ljudstvo, ki ga vrže z oblasti, ko se On trudi, da bi nam zagotovil lepo življenje ali skoraj prava nebesa na zemlji slovenski. Mu kradejo spominsko tablo, ki si jo je naročil in dal postaviti na fasado hiše na Roški v Ljubljani in se jo potrudil celo sam odkriti. Mu pod nosom neprestano mahajo ter strašijo z rdečo zastavo s katere ga grozeče gleda rdeča zvezda, čeprav prav dobro vedo, da jo neizmerno sovraži in prezira ali pa se je mogoče globoko v srcu celo zelo boji.
Pokvarjenke in pokvarjenci komunajzarski, le počakajte in se pripravite, ker On se bo vrnil in poravnal račune z vsemi vami. Od vekomaj velja, da se je za grehe potrebno spokoriti in se jih pokesati. Ker On je pravičen in milosten sodnik in nekaterim grešnikom bodo morebiti grehi pod določenimi pogoji in primernimi okoliščinami celo delno ali v celoti oproščeni. V Njegovem novem prihajajočem času bo glavni, ki bo zadolžen za kaštige in odpuščanje grehov, njegov zvesti prijatelj in dolgoletni sledilec Ivek iz Prlekije, ki se na te stvari še najbolj spozna.
Bo se vrnil on, ja in tedaj bo končno posijalo sonce. Ali tako nekako gre ta pravljica.
OdgovoriIzbriši