Po zadnjih volitvah v Sloveniji se je sicer pričakovala delna sprememba družbenega in političnega kurza smeri nadaljnjega razvoja in pričakovale so se tudi drugačne metode in načini na katere bo nova politično oblastna elita svojo oblast izvrševala. Reforme, ki se jih je lotila slovenska vlada ob podpori svoje oblastne strankarske koalicije in ob tem še ob tihi podpori vsaj nekaterih poslancev opozicije, v državi ne napovedujejo ravno optimistične bodočnosti. Pri tem se vendarle kaže z vsaj nekaj zaskrbljenosti vprašati koliko tega s čimer nas v zadnjem času onesrečuje slovenska oblast, je v resnici zraslo na domači pameti in koliko tega se nam je vsililo od zunaj? Vse bolj se namreč poraja občutek, da se tako v Sloveniji kot še veliko bolj v sami EU z raznimi ukrepi lotevajo le saniranja posledic nespametnih preteklih politik vodenja EU in pri tem se puščajo popolnoma ob strani vzroki, ki so pogojevali težave v katerih se danes vsi skupaj nahajamo.
Kljub ogromni poplavi besed kako so ali naj bi bili najšibkejši sloji obvarovani pred uničujočimi posledicami gospodarskih, finančnih in političnih reform, je resnica na žalost ravno obratna. Če se bodo reforme tudi v praksi do konca izvedle, bodo posledice prav katastrofalne in bodo na daljši rok zelo destabilizirale slovensko družbo. Podobno ali skoraj popolnoma enako se dogaja v dobršnem delu držav EU in teh procesov se ustaviti z demokratičnimi sredstvi ter sistemom parlamentarne demokracije enostavno ne bo dalo. Ni daleč čas, ko bo nujno prišlo do političnega konflikta med neoliberalnimi silami, ki so celotno EU in tako tudi Slovenijo, spravile v današnje težave ter osiromašenimi ljudskimi množicami brez perspektivne bodočnosti. Ta konflikt je neizbežen in lahko si danes še tako zatiskamo oči ter se delamo, da tega ni in ne more biti.
Dogodki v državah celotnega južnega dela EU to vsakodnevno napovedujejo in realno je pričakovati, da se bodo socialna in politična nasprotja še poglobila in zaostrila. Neoliberalna politika EU v preteklih letih, ki je temeljila predvsem na virtualnem denarju, je na oblasti ustoličila finančne institucije, ki so uspele ob pomoči slaboumne, kratkovidne in nekompetentne politike v celotni EU uničiti najpomembnejše družbene podsisteme kot so dobršen del gospodarstva, sociale, izobraževanja, zdravstva ter še številne druge.
Konflikt med malo skupino tistih, ki razpolagajo z največjim delom družbenega bogastva ter vsemi privilegiji in veliko večino tistih, ki nimajo nič, je neizbežen. Dogodki v nekaterih deželah, ki jih je kriza najbolj prizadela, nam to že dovolj zgovorno napovedujejo. Krepita se tako skrajna desnica kot skrajna levica, pojav prvih zgovornih znakov raznih ekstremizmov do nasilja in celo, zaenkrat le še, lokalnega terorizma. Vse to zelo zaskrbljuje in v Sloveniji bi se z modro politiko lahko mnogim tem pojavom izognili. Če bi se le uspeli otresti receptov, ki nam jih pišejo v Bruslju, Berlinu in še kje. Pred nami so dogodki povezani z Grčijo, Italijo, Španijo, Portugalsko, Madžarsko in celotnim Balkanom, ki bodo temeljito pretresli staro devico Evropo in veliko vprašanje je kako se bo vedela in zmogla spopasti z vsemi temi izzivi. V teh okoliščinah so še posebej nevarne ideje, ki jih po deželi širi znan slovenski politik, ki se zadnje čase ponovno javno zavzema za Združene države Evrope. Takšna državna tvorba bi lahko nastala ter potem nekaj časa obstala le s hudo politično, ekonomsko, finančno ter vojaško prisilo in s popolno odpravo velike večine demokratičnih institucij ter osebnih političnih svoboščin in človekovih pravic.
Obstaja pa še dodatna nevarnost, ko bodo elite v EU in v ZDA zaznale, da razmer v EU ni mogoče več učinkovito obvladovati, bodo odmrznile razmere na srednjem in južnem Balkanu, ki se že nevarno talijo in napovedujejo nič kaj mirne čase. Slovenci pobegniti nimamo kam in tudi bistveno vplivati na jutrišnje dogodke ne moremo. Ostane nam le, da aktiviramo notranje samoohranitvene nagone in se po njih ravnamo ter delujemo in skušamo tako preživeti s čim manj bolečimi ranami. To kar danes počnejo naši politiki bi lahko vodilo v to smer, če bomo uspeli najti pravo mero in pravo ravnovesje ter se vedeli pravočasno ustaviti. Še vedno namreč velja star rek, da v politiki, tudi ali še posebej v mednarodni, ni prijateljev, temveč so izključno le interesi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar