Kaj bomo odslej sploh še lahko očitali socializmu?

Guverner Banke Slovenije ni nek neodgovoren in zaletav slovenski politik ali kak primitiven politikantski nakladač, temveč je prva avtoriteta finančne oblasti v državi in sočasno tudi prava zakladnica pred javnostjo skrbno varovanih in prikritih skrivnosti o načrtih ter  ukrepih, ki se v centrih neoliberalnih finančnih oblasti EU pripravljajo. Ker sem pred časom skrbno spremljal kaj se je dogajalo na Cipru in sem že takrat v enem, na teh straneh objavljenem prispevku, zapisal, da ima hudič pogosto rad mlade, me tokratna izjava guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca niti ni tako zelo presenetila.

Povedal je namreč, da se bo pri morebitnem vnovičnem polnjenju finančnih bančnih lukenj v Sloveniji takrat poseglo tudi po bančnih hranilnih vlogah državljank in državljanov in da EU že pripravlja direktivo, ki bo takšen nezaslišan rop ljudi pravno pokrila oziroma legalizirala. Poglejmo torej kaj je guverner Jazbec res rekel: "Takrat bo v primeru dodeljevanja državne pomoči, torej koriščenja davkoplačevalskega denarja v primeru, da zasebni lastnik ne more izpolniti in vložiti zahtevanega kapitala, zahtevala ne samo izbris kapitala in podrejenega kapitala, temveč tudi vseh nezajamčenih depozitov nad 100 tisoč evrov"  Kakor sem že zapisal, preveč presenečen ob poslušanju groženj guvernerja Jazbeca niti nisem bil. Ne morem pa zapisati, da nisem bil zelo jezen, čeprav v primeru izvedbe takšnega ropa slovenskih državljank in državljanov sam niti ne bi bil oškodovan in mirno lahko k temu še zapišem, da o takšni EU kot je danes in kot se napoveduje, da bo jutri, nimam niti malo dobrega mnenja. Bo sploh dežurnim patološkim kritikom nekdanjega jugoslovanskega ( slovenskega ) socialističnega sistema po vsem tem še kaj ostalo za kritiko in bodo sploh imeli na zalogi še kak dober argument s katerim bodo lahko ljudem dokazovali in jih prepričevali v upravičenost in  pravilnost revolucionarne spremembe družbenega reda v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja?

Vulgarni neoliberalizem, ki se ga je s prevaro in na silo iz EU uvozilo v  osamosvojeno Slovenijo, je v teh dvajset in nekaj letih izčrpal prav vse, ves čas tako zelo kritizirane ukrepe nekdanjih jugoslovanskih ( slovenskih ) oblasti iz konca štiridesetih ter petdesetih let prejšnjega stoletja, s pomočjo katerih se je bivša osiromašena in v vojni razrušena država politično, ekonomsko, finančno in socialno postavljala na noge. Današnji neoliberalistični EU režim in v njegovem okviru tako tudi njemu v celoti podrejen Slovenski, je po svoji kruti brutalnosti po vseh ekonomskih, finančnih in socialnih razsežnostih celo daleč presegel in nadgradil takratne revolucionarne ukrepe jugoslovanskih ( slovenskih ) socialističnih oblasti. Obstaja pa še nekaj velikih in zelo pomembnih razlik med  socialističnimi ukrepi in današnjimi neoliberalističnimi in to celo v korist takratnih socialističnih ukrepov. Takrat so ljudje v Sloveniji imeli vizijo in cilje za katere so delali, se žrtvovali, se borili in zanje prizadevali in videli ter občutili so pozitivne rezultate svojih kolektivnih družbenih prizadevanj, ker so iz leta v leto živeli bolje in mirneje.  Začetne revolucionarne napake socialističnega režima so se skozi leta počasi odpravljale in nadomeščale z bolj demokratičnimi in ljudje so se počutili vedno bolj ekonomsko, socialno in tudi politično svobodne ter varne. Pri najboljši volji se ne morem spomniti, da bi takratni slovenski ( jugoslovanski ) socialistični režim kadar koli državljankam in državljanom grozil, da jim bo za premagovanje kakšne ekonomske krize, ki jih seveda tudi takrat ni manjkalo, pobral njihove prihranke, ki so jim jih varno hranile takratne zelo dobre in v svetu cenjene slovenske banke.

Mar res še ni dovolj tega vulgarnega ropanja državljank in državljanov Slovenije? Razlastili  so nas, naše starše in stare starše vsega minulega dela, skozi noč podržavili celotno družbeno premoženje in ga potem na široko razdeljevali potomcem nekdanjih malih slovenskih kapitalistov, pod vsako razumno ceno razprodajali tujcem in si ga razdeljevali med sabo ter kriminalno prilaščali. Uničili so svetovno znane slovenske gospodarske in finančne blagovne znamke, državo ter s tem vse državljanke in državljane na svetovnih finančnih trgih zadolžili do nerazumnih razsežnosti, ustvarili ogromno armado brezposelnih ljudi brez vsakršne socialne in družbene perspektive in iz velike večine državljank ter državljanov so naredili čisto navadne ekonomske tlačane in socialne sužnje. Slovenska družbena revolucija je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja na površje izvrgla tisto najslabše in najmanj sposobno, kar se je skrivalo nekje na dnu naše slovenske družbene skupnosti in iz tega so se potem regrutirale slovenske politične, gospodarske, finančne in druge elite, ki so novo državo in njeno premoženje smatrale za svoj revolucionarni plen in temu primerno ter po navodilih in ukazih svojih neoliberalnih EU in ZDA gospodarjev, potem tudi ravnale.

Ker je v Sloveniji padel Zakon o obdavčitvi nepremičnin in je s tem postal ogrožen ali vsaj za nedoločen čas odložen, postopen začetek prikritega razlastninjenja državljank in državljanov njihove zasebne nepremične lastnine, bodo sedaj najprej posegli po hranilnih vlogah, ki jih ljudje za hude čase hranijo na bankah. Pripadniki slovenskih premožnih elit seveda svojega denarja ne bodo hranili v domačih in EU bankah, temveč ga bodo varno shranili drugje in v naložbe kjer bo varen ter izven dosega neoliberalnih EU in ZDA krempljev.  Če v bankah ne bo dovolj depozitov večjih od 100.000 evrov in se bančne luknje tako ne bo dalo pokriti, ker bodo lastniki svoj denar varno shranili kje drugod in na varnem, se bo ta gornja meja 100.000 seveda lahko primerno znižala ali pa se bo celo določil nek odstotek in denar v njegovi višini pobral od vseh depozitov, ki jih bodo na banki imele državljanke in državljani. Neoliberalnim EU in ZDA političnim, finančnim in gospodarskim elitam seveda ne primanjkuje idej kako in kje kaj pobrati, ko gre za njihov obstoj in bogatenje.

Seveda pa se izkoriščevalski neoliberalni režim EU in tako tudi v Sloveniji, tudi zakonu o obdavčitvi nepremičnin še ni odrekel in tako lahko ljudje v Sloveniji, verjetno celo že pod to Cerarjevo vlado,  pričakujejo udarec ponovno tudi še s te strani. Kaj naj s to in takšno državo kakršna vedno bolj postaja Slovenija sploh še počnemo in kakšna bodočnost nas in naše otroke ter vnuke sploh v njej še čaka? Jo sploh še potrebujemo in se morebiti nismo tiho celo že sprijaznili z zavedanjem, da jo počasi izgubljamo oziroma nam jo ukinjajo? Kaj pa nam tudi  bo država v kateri smemo večinsko biti le kapitalistični tlačani in ekonomski sužnji in ne tudi gospodarji, ki bi sami odločali o svoji in svojih zanamcev usodi? Pravzaprav je skoraj vseeno, če nam naš politični, gospodarski in finančni gospodar deli ukaze v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem ali ruskem jeziku. Nam je s strani EU in hlapčevskih slovenskih elit odrejeno, da poslušamo, izvršujemo ukaze. trpimo in pridno delamo za mizerne mezde, si šolstva, zdravstva, kulture in drugih družbenih dobrin privoščimo le toliko kolikor nam dovoljujejo skromne finančne možnosti. Je to torej naša jutrišnja usoda, ki smo jo kolektivno pripravljeni sprejeti? Nekdo je nekoč rekel ali zapisal, da smo Slovenci za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni in očitno je imel prav!