Čeprav sem po spletu poskušal najti odgovor na gornje vprašanje in sem celo uspeval najti še nekaj prikazov zadolženosti za posamezne nekdanje republike in celotno nekdanjo državo, kakih bolj optimističnih podatkov, ki bi jim bilo moč verjeti, nisem našel.
Poklonimo torej vero v to kar vidimo tukaj in se zamislimo. Pustimo zaenkrat ob strani podatke o zadolženosti ostalih balkanskih državic s katerimi smo nekoč delili skupno usodo in se posvetimo le naši skupni zadolženosti. Če je navedba o višini našega dolga vsaj relativno točna, potem kot narod nimamo več bodočnosti, ker tega dolga ne more povrniti še kar nekaj generacij naših nesrečnih potomcev. Tudi, če bi se danes popolnoma prenehali zadolževati, kar je seveda nemogoče in bi takoj začeli po realnih cenah prodajati vso premoženje v lasti države in če bi ob tem še državljankam in državljanom Slovenije pobrali večino njihovega nepremičnega osebnega premoženja ter ga uspešno prodali. Ko bi vse prej našteto prodali, pa bi morali sočasno še občutno zmanjšati stroške za vzdrževanje življenj "neproduktivnega" dela prebivalstva kamor se seveda vštevajo predvsem upokojenci, mali otroci ter šolajoča mladina, nezaposleni ( registrirani in tisti iz evidenc izbrisani ), invalidi in druge kategorije.Morali pa bi takoj odpraviti tudi vse ali vsaj ogromno večino brezplačnih storitev na področju zdravstva, izobraževanja in drugih javnih storitev. Kdaj bi na ta način spet lahko tisti, ki bi ob vsem tem še ostali pri življenju, vsaj malo bolj svobodno "zadihali" pa tokrat za spremembo ne sprašujte ekonomistov, politikov in neoliberalnih gospodarstvenikov, temveč zaprosite za izračune datuma vaše in naše rešitve raje politično ter ideološko neobremenjene matematike in statistike.
Številke naše skupne zadolženosti so sedaj že tako visoke, da pri večini prebivalstva niti več ne vzbujajo zaskrbljenosti, ker jih enostavno ne razumejo in se posledic niti ne zavedajo. Poslancem državnega zbora, ki naj bi prav danes sprejemali proračun za naslednji dve leti in ob tem še tisti nesrečni zakon o obdavčitvi nepremičnin, lahko kar mirno sporočite, naj se ne trudijo in naj že kar danes raje razglasijo bankrot države Slovenije in ob tem sprejmejo takoj odločitev o izstopu države iz območja evra ter Nata in EU. Ker pa to verjetno ni mogoče, ker nam naši zunanji gospodarji takšne odločitve ne bi dovolili, pa naj državni zbor ponudi sosednjim državam, da si priključijo posamezne pokrajine Slovenije in prevzamejo naše dolgove ter tako razpustimo državo, ki smo jo uničili in z njo ne znamo ter niti nismo več v stanju upravljati. Naj bodo naši vrli oblastniki vsaj toliko milostni ter do ubogega prebivalstva usmiljeni in ga ne ubijajo na obroke še nekaj naslednjih let, temveč to kar so nam skupaj z zunanjimi finančnimi in političnimi gospodarji namenili, naredijo čim prej. Ne tolažite se s praznim upanjem, da obstaja spodnja meja izkoriščanja in naše bede ter nesreče pod katero oblastniki več ne bi mogli. Ne, te spodnje meje ni in to bomo kmalu spoznali na svoji koži.
Čas našega slovenskega idealizma in nerealnih pričakovanj se neusmiljeno izteka in vstopamo v čas krute in neusmiljene realnosti. Energijo vseslovenske ljudske vstaje ste porabili za polnjenje lokalnih balončkov in pred očmi vam je umirala država. Kakor, da bi bila ta država res odvisna od nekih župančkov kot sta na primer Kangler in Jankovič, in pustili ste, da nas vse globlje v nesrečo peljejo razni Pahorji, Janše, Novakove, Erjavci, Viranti, Lukšiči, Bogoviči ter njihovi zvesti strankarski potrčkoti in ostale politične ter ideološke nesreče našega časa. Prej navedeni in še mnogi drugi predstavniki finančnih, kapitalskih, ideoloških, političnih, ljubljanskih intelektualnih ter še kakšnih izkoriščevalskih elit ne rešujejo vas, vaših staršev in vaših otrok in vnukov, temveč rešujejo le državo kot institucijo v kateri lahko sami s pomočjo prava, policije, sodstva in drugih institucij prisile preživijo in obstanejo. Vsi mi "navadni" državljani in državljanke pa smo popolnoma nepomembni in naše nesreče, revščina in stiske prav nikogar od njih posebej ne zanimajo in ne ganejo. Nismo več subjekt te države, temveč so iz nas naredili kolektivni objekt izkoriščanja in poneumljanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar