Prebujanje slovenskega študentskega gibanja!

Vir: 1. številka študentskega glasila Iskra, marec 2013

( več na:  http://studentska-iskra.org/ )

Kaj je Iskra!

Iskra je politična struktura. V času, ko je pojem političnega dobil negativno konotacijo, se v Iskri ne slepimo z iluzijami apolitičnega. Politično je namreč osnovni eksistenčni pojem vsakega subjekta in ne obstaja interes, ki bi bil brez politične razsežnosti. Sledimo skoraj že pozabljeni razsvetljenski tradiciji in vztrajamo pri pomembnosti racionalnega diskurza ter celostne skrbi za naš politični in družbeni organizem.

Iskra smo študentje. Primarno delujemo na partikularnem področju študentskega organiziranja, ki pa ne more biti popolnoma neodvisen od aktualnega političnega dogajanja v celoti. Zato je Iskra aktivno vpeta tudi v ostale dele političnega udejstvovanja

Iskra je inkubator družbene iniciative. Članstvo je namreč aktivno ob vseh premikih v naši družbi, najsi gre za zbiranje podpisov v podporo lajšanju prehoda v višji letnik na eni izmed fakultet, ali pa za simbolično masovno prinašanje škarij ministru, ki je dodobra obrezal javno šolstvo

Iskra pomeni aktivno politično participacijo. Edina omejitev za delovanje je pomanjkanje samoiniciativnosti. Iskra namreč uspeva zaradi nenehne izmenjave mnenj ter angažmaja vseh članov, ki skupno oblikujemo politično telo strukture in tako njeno celostno delovanje.

Iskra zapolnjuje družbeno vrzel. Aktualna socialna in politična situacija sili posameznike, da se definirajo skozi vedno močnejše družbene tokove. Iskra tukaj obstaja kot zapolnitev družbene vrzeli, kjer se srečujemo politično aktivni in socialno usmerjeni mladi. Profil ljudi, ki je skozi celotno prejšnje stoletje spreminjal družbo, je danes namreč najmanj aktiven in najbolj izkoriščan. Iskra obrača mizo in vrača vajeti v roke najbolj perspektivnega dela družbe.

Drobtinice iz programa Iskre:

Problematika visokega šolstva, univerze, stanovanj, štipendij, študentskega dela in zaposlitve je širša od delovanja študentskih struktur, kot se je to začrtalo v preteklih letih. Posamezne volitve zato niso cilj, marveč le eno od področij delovanja Iskre, sredstvo za uresničevanje konkretnih ciljev, zapisanih v pričujoči brošuri.

Program ni skupek nepovezanih dobrih idej, temveč je treba nanje gledati v medsebojni odvisnosti. Vsak uspešno izvršen korak namreč olajša naslednjega, ta naslednjega in tako dalje. Namen bo dosežen, ko se bodo vsi načrtovani koraki udejanjili in sestavili v čvrsto povezano celoto.

Kaj je torej ta celota in kako gledati nanjo? Odgovor je najlažje zajeti v pojem študentske javnosti, za razumevanje pa se je treba sprehoditi po zgodovini množičnega študija.

Po drugi svetovni vojni se je tako na Zahodu kot Vzhodu razmahnila tako imenovana država blaginje. V drugem primeru v obliki realno obstoječih socializmov, v prvem v obliki socialne države. Posledica vzpostavitve države blaginje je bila, da se je na podlagi zagotovljenih zaposlitev, sistema socialnih transferjev, visokih plač in javnega financiranja visokega šolstva razmahnil množični študij.
Našteti razlogi so mladostnikom hkrati omogočili, da se jim ni bilo treba ukvarjati ne s prihodnostjo ne s skrbjo za lastno preživetje. Posledično so se lahko študiju popolnoma posvetili. Študentje kot statusna skupina, identiteta, so bili rojeni.

S propadom države blaginje, ki se je odvil in se še odvija med drugim tudi v Sloveniji, so pogoji konstitucije študentov kot identitetne skupine izginili. Študij ni več namenjen znanju za znanje in prostemu raziskovanju, marveč je pojmovan kot naložba samega vase za prihajajočo kariero. Poleg tega mora tretjina študentov delati v izkoriščevalskih razmerah študentskega dela, da sploh lahko študira. Sam študij je usmerjen vedno bolj »piflarsko« in neustvarjalno, študenti pa na zadeve univerze nimamo praktično nikakršnega vpliva.

Predstavniki v študentskih institucijah še vedno tičijo v identitetni opredelitvi študenta. A študent dandanes pred nas stopa povsem drugačen, konkreten v konkretnih razmerah: kot delavec, kot bodoči delavec in kot integralni del fakultete. Iskra je zavezana prav temu konkretnemu študentu in njegovim objektivnim interesom.

Tri dimenzije študenta potrebujejo še vezivo: vprašanja skupnosti, ki zadevajo skupnost kot celoto in prav vsakega posameznika v njej. Ali drugače: skupni imenovalec tako za študentsko organiziranje kot za samo univerzo je študentska javnost. Javnost, ki v tem trenutku ne obstaja, razlog pa se skriva ravno v padcu tako imenovanega moratorija na odraslost, kar je včasih študij bil, in zaprti, anahronistični strukturi študentskih institucij ter univerze.