Kartelni dogovor in diktatura medijskega kapitala!

V predhodnem zapisu na teh straneh  povzemam poročanje portala Žurnal24.si o poslovnem ( beri: kartelnem ) dogovoru med ponudniki TV programov, zaenkrat predvsem z največjim med njimi Pro plusom, in operaterji v breme in v škodo naročnikov. Pri tem smo oziroma v kratkem bomo naročniki operaterjev postavljeni v položaj „vzemi ali pusti“ in je naša svobodna tržna izbira v resnici minimalna ali skoraj nikakršna. Kot poročajo mediji so se nekateri manjši operaterji odločili, da v tem trenutku cene paketov ( internet, telefon, TV ) še ne bodo takoj spremenili, bodo pa cene povečali tistim naročnikom, ki jim zagotavljajo le TV programe. Torej bodo najprej udarili po svojih finančno najšibkejših naročnikih.
Danes portal Žurnal24.si nadaljuje poročanje o tej precej vroči temi, ki pa se ji, kako zelo zanimivo, ostali tiskani in elektronski slovenski mediji, izogibajo kot hudič križu. Le zakaj? Kaj jih to tako zelo ovira, da bi se dotaknili te teme? Imajo v ozadju tudi sami kakšne svoje profiterske interese?

Žurnal24.si: Vsi veliki ponudniki kabelske in IP-televizije so že podpisali, da bodo plačevali za programe Pop TV, Kanal A, Brio, Kino in Oto, Simobil (Amis) je menda tik pred podpisom. Mesečna naročnina, ki jo bodo plačevali, bo Pro plusu prinesla vrtoglave dodane prihodke.
Pro plus je od malih operaterjev za letos zahteval plačilo 2,4 evra, prihodnje leto pa štiri evre na mesec (brez DDV, ki ga bo pobrala država), velikim pa so dali nekaj količinskega popusta.
Kabelski operaterji imajo okrog 550 tisoč naročnikov, ocenjuje pa se, da se bo približno pol od sto tisoč gospodinjstev, ki zdaj televizijo gledajo z anteno, odločilo za kabelsko ali IP televizijo, zato bomo pri izračunu upoštevali 600 tisoč.

Pri tem se zastavlja resno vprašanje ali v vsej tej nesrečni zgodbi ne gre za tipično kartelno dogovarjanje, ki pa naj bi bilo v državi Sloveniji in tudi v drugih sodobno urejenih državah sveta, seveda prepovedano. Tako imamo tudi v Sloveniji ustanovljene državne institucije, ki skrbijo da do kartelnega dogovarjanja v škodo potrošnikov ali izključenih poslovnih subjektov ne pride, da vse tovrstne poslovne prakse odkrivajo, preganjajo, onemogočajo in sankcionirajo. Pogledal sem malo v teorijo in definicijo instituta kartelnega dogovora in vse bolj očitno je, da v tem primeru gre za očiten primer takšne nedovoljene poslovne prakse, ki bi jo bilo potrebno preprečiti, ker tretji partner v tem poslovnem odnosu, to so naročniki pri operaterjih, pri tem nimajo prav nobene možnosti zbire. Razen seveda , da se danes na začetku leta 2017 odpovedo gledanju TV.

Oglejmo si torej na kratko kaj naj bi v resnici kartelni dogovor bil:

Kaj je kartel?

Kartel je skupina podobnih, med seboj neodvisnih podjetij, ki se združijo z namenom določanja cen, omejitve proizvodnje ali zaradi delitve trga ali strank.

Namesto medsebojnega tekmovanja, se udeleženci kartela zanašajo na medsebojni dogovor o podjetniškem delovanju, kar zmanjšuje prizadevanje zagotavljati nove ali boljše proizvode in storitve po konkurenčnih cenah. Kot posledica tega plačajo stranke (potrošniki ali druga podjetja) na koncu več za manjšo kakovost.

To so razlogi, zakaj so karteli nezakoniti v okviru konkurenčnega prava EU in v Sloveniji ter zakaj so predpisane zelo visoke globe za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Karteli so:

Karteli so:

1. ) sporazumi med podjetji,
2. ) sklepi podjetniških združenj in
3. ) usklajena ravnanja,

ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco. Karteli so prepovedani in nični!

Prepovedani so sporazumi, ki:

• določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
• omejujejo proizvodnjo, prodajo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;
• razdelijo trge ali vire nabav med tekmece;
• pogojujejo sklenitev pogodbe z dodatnimi izpolnitvami, ki nimajo zveze s predmetom te pogodbe;
• uvajajo neenake pogoje za podjetja, ki niso podpisniki sporazuma, s čimer jih postavijo v konkurenčno neugodnejši položaj.

Za vse nas, ki nismo pravniki in tako imamo seveda zelo malo vedenja o gospodarskem ter konkurenčnem pravu, naj bo to kar je navedeno dovolj. Seveda pa tudi vsi, ki v pravu nismo doma in pravnih razlag ter tolmačenj nismo vešči, vemo, da v slovenskem pravnem redu je le malo kaj mogoče razumeti tako kot je napisano. Dovolj zgovoren pa je ob tem „poslovnem dogovoru“ med operaterji in ponudniki TV programov že molk predstavnikov oblasti, nacionalne TV hiše, ki bo prav tako izgubila dobršen del svojih prihodkov, drugih državnih institucij zadolženih za dobro in korektno poslovno prakso, organizacij, ki naj bi skrbele za zaščito potrošnikov, raznih organizacij civilne družbe, ki se nam dnevno ponujajo s svojo skrbjo za naše dobro ter našo pravno ter ekonomsko varnost, političnih strank in predvsem vseh ostalih medijev, razen redkih izjem kot je na primer portal Žurnal24.si, ki edini tej vroči in zamolčani temi posveča nekaj svoje pozornosti. Je morebiti o tem kdo zaukazal medijski molk ali pa je tudi ta "kartelno?" dogovorjen?

Državljanke in državljani smo tako prepuščeni na milost in nemilost roparskim finančnim ambicijam operaterjev ter največjih komercialnih TV hiš, brez najmanjše možnosti, da bi sploh imeli kot potrošniki kakršno koli izbiro. Plačaj ali pa padi v informacijski mrk, je očitno temeljno načelo in profitno vodilo tako operaterjev kot tudi največjih komercialnih TV hiš. Država in njene pristojne institucije bi bile dolžne zaščititi svoje državljanke in državljane pred tovrstnimi vulgarnimi ekonomskimi ter roparskimi dejanji medijskega kapitala. Kaj naj počnemo z državo, ki je očitno v službi moči kapitala in je muke ter težave nekaj sto tisoč naročnikov pri operaterjih sploh ne zanimajo. Takšne države ne potrebujemo. Še posebej, ker pri operaterjih obstajajo vse tehnične možnosti, ki bi jih morali uporabiti in država bi od operaterjev to morala zahtevati, da bi potrošniki imeli izbiro in se sami odločili ali želijo POP TV in Kanal A ( in seveda tudi ostale, ki že napovedujejo svoje plačljive programe ) spremljati in za to dodatno plačevati.

Kot posledico uveljavitve tega kartelnega dogovora med operaterji in največjimi komercialnimi ponudniki TV programov lahko pričakujemo, da bo podobno zahtevo podala tudi nacionalna TV, ki bo na osnovi tega dogovora izgubila kar lepa finančna sredstva. Ki pa verjetno za večja finančna sredstva ne bo pritisnila na operaterje, temveč na vlado in državni zbor za zvišanje obveznega prispevka za RTV. In tako bodo vsi zadovoljni in srečni, le davkoplačevalci bomo siromašnejši za kar lep znesek svojih že tako skromnih prihodkov na letni ravni. Tisti z najmanj denarja pa se bodo nekateri verjetno celo primorani umakniti v prisilni medijski mrk.

Naročniki tako imenovanih trojčkov pri operaterjih bodo hitro prišli na vrsto in zneski na njihovih položnicah se bodo prvič povečali v kratkem že v tem letu in potem ponovno občutno še v naslednjem letu. Skoraj gotovo pa je, da bo v ta kartel vstopila še kakšna TV hiša, ki to seveda že napovedujejo in to bo zneske na položnicah le še povečevalo. Kje se bo to ustavilo ne ve nihče, ker imajo tudi nekatere politične stranke svoje TV in bodo storile vse, da jih v bližnji prihodnosti spravijo v ta kartel in si tako zagotovijo stabilen finančni vir.