Se je v tej državi res že vsem zmešalo?

Prijatelja vedno, v slabem in dobrem!

Fotografija za zgodovinski spomin!

Državni zbor Republike Slovenije, dne 01.08.2014, Ljubljana

Včeraj je bil dan od katerega dalje veliko kaj ne bo več enako kot je bilo. Danes je nov dan in čas za postavljanje novih vprašanj o bodočnosti države Slovenije in usodi v njej živečih državljank ter državljanov.

Ne poznam podobne izkušnje države sodobnega časa na svetu v kateri bi njeni politiki povsem poteptali vsa moralna in etična načela in ob tem ostali nekaznovani. In ne poznam države v kateri bi njeni ekonomisti povzročili njeno ekonomsko, finančno ter socialno uničenje in jih zaradi tega ne bi nihče poklical na odgovornost. Še manj pa poznam primer države na svetu v kateri bi cvet njene pravne stroke tako vulgarno podredil njen pravni red zahtevam političnih in ideoloških elit ter iz prava nasilno izrinil vsa etična in moralna načela. "Pravo je moč in moč je pravo", je staro načelo, ki opozarja v kaj se pravo izrodi, ko si oblastne elite prisvojijo to nadvse pomembno področje urejanja medsebojnih razmerij v neki družbeni ali državni skupnosti. Oblastne, politične, ideološke, verske, finančne in druge elite imajo v rokah pravo in s tem moč in ker imajo moč si tudi pravo ves čas prilagajo, ga izvajajo ter razlagajo v skladu s svojimi ozkimi egoističnimi  potrebami, interesi in koristmi. Za vsako svoje dejanje imajo pokritje v "svojem" pravu. Vse to me še kako zelo spominja na zagovore pred mednarodnim sodiščem obsojenih nemških nacističnih zločincev po končanju druge svetovne vojne, ki so se ves čas izgovarjali na pravni red ter zakone nacistične Nemčije s katerimi so bila pokrita skoraj vsa njihova zločinska dejanja. In še prav so imeli. Le, da takrat tožilcev in sodnikov mednarodnega sodišča ter mednarodne javnosti s temi argumenti niso uspeli prepričati, ker je bilo pravo na katerega so se sklicevali brez etike in morale ter kot tako zločinsko in tudi v hudem nasprotju z veljavnim mednarodnim pravom.

V Sloveniji torej ni prav v nobenem zakonu ali celo v Ustavi zapisano, da nekdo, ki je pred sodiščem pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje in poslan na služenje zaporne kazni, ne sme kandidirati za poslanca Državnega zbora in iz zapora opravljati svoje poslanske funkcije v tej zakonodajni veji oblasti, pravijo nekateri vidni slovenski pravniki. Tudi nikjer v nobenem pravnem dokumentu ne piše, da se takšen zapornik ne sme udeleževati javnih protestov in tam imeti hujskaških nagovorov pred zbranimi množicami svojih političnih in ideoloških pristašev. In ker nič od tega ne piše v nobenem zakonu ali drugem pravnem dokumentu, je seveda vse to dovoljeno in mora biti temu pravnomočno obsojenemu zaporniku vse to tudi omogočeno. Če mu mandata ne potrdijo kolegice in kolegi poslanci v Državnem zboru, pa mu ga bo potrdilo Ustavno sodišče, grozijo ti isti pravniki in zapornikovi politični ter ideološki pristaši. Glede na dosedanjo prakso odločitev Ustavnega sodišča, v nekaterih odmevnih dosedanjih primerih, v to niti več ne dvomim, ker če nekaj nikjer izrecno ne piše, da je prepovedano ali ni omogočeno, je potem to pač zakonito, ustavno in seveda dovoljeno. Temeljna načela morale in etike ali zdrave kmečko ljudske pameti pa tu seveda nimajo kaj iskati.

Bi v skladu s to današnjo prakso nekaterih slovenskih politično ideoloških, pravnih, oblastnih in še kakšnih elit smeli biti izvoljeni ter v Državnem zboru kot poslanci sedeti tudi že kar legendarni zločinci kot sta bila Metod Trobec in Plut ter seveda drugi njima podobni? Bi se tudi z njima javno rokoval ter se jima nasmihal predsednik države Borut Pahor ter jima čestital ob izvolitvi in potrditvi mandata? Ali pa malo obrnimo vprašanje na glavo in si skušajmo hipotetično zamišljati, da je včeraj  kot novo izvoljeni poslanec v Državni zbor iz zapora prišel Zoran Jankovič ter ob tem še pred zgradbo državnega zbora organiziral javni protest in svoje pristaše nagovoril ter jih pozval, da naj z demonstracijami nadaljujejo in naj ne prenehajo z napadi na slovensko sodstvo, ki je njega nedolžnega reveža po krivici obsodilo ter poslalo v zapor. Bi slovenska politična in državna oblast takšen "Jankovičev" shod sploh dovolili in bi ta isti Jankovič smel računati na pomoč Ustavnega sodišča, če bi kolegice in kolegi poslanci potrditev njegovega mandata zavrnili? Ker v tem primeru bi seveda za potrjevanje mandata veljala malo drugačna pravila kot so veljala včeraj? Poskusite si zamisliti nastope poslank in poslancev stranke SDS in vsaj še Ljudmiline Nove Slovenije včeraj v parlamentu, če bi šlo res za Zorana Jankoviča. To bi imeli kaj videti in še kaj slišati. Aktivirana bi zagotovo bila tudi vsa slovenska policija z vodnim topom, helikopterji s solzivcem bi bili v zraku, SOVA bi vpoklicala vse svoje ljudi z dopusta in v Ljubljani bi uprizorili pravi dar -.mar. Slovenski pravni čistuni in drugi zavedeni bedaki pa bi se na ves glas drli, da smo pred zakonom vsi enaki in da je odločbe sodišč potrebno spoštovati, da kriminalci ne morejo sprejemati zakonov in odločati v hramu demokracije ter da je potrebno spoštovati vse tri veje oblasti vključno s predsednikom države. In Jankoviča bi nazaj na Dob odpeljali v lisicah! Kot dokaz, da smo pred zakonom tokrat pa res vsi enaki in predsednik države bi imel vzhičen govor v katerem pa bi mu morebiti uspelo celo kaj povedati.