Bolj zanimiva je bila predstavitev pravnega menja šefa zakonodajno pravne službe Državnega zbora. Takoj, ko je začel s svojo predstavitvijo, sem vzel v roke pisalo in list papirja ter si sproti zapisoval določila ustave, in zakonov na katerih naj bi to pravno mnenje temeljilo in s katerimi je utemeljeval to kar so v tej pravni službi napisali in zagovarjali. Kot je na koncu povedal, je to pravno mnenje povsem njihovo in nihče ni na noben način vplival nanje. Škoda, da te trditve ni raje izpustil in ostal le pri zadnjem odstavku njihovega pisnega mnenja, ki so ga predložili članom MVK. Nekaj časa sem še poslušal to klobasanje, ki so ga uprizarjali prisotni poslanci in omembe vredni sta bili le še dve razpravi, ki sta ju prispevala poslanec, ki je povedal, da je pravnik in predsednik MVK. Z razpravo obeh se v popolnosti strinjam in sta bili ti razpravi tudi edini pravno in strokovno korektni ter razumsko vzdržni.
Potem pa sem po svojem zapisku, ki sem si ga naredil med prestavitvijo pravnega mnenja pravne službe, pogledal o čem in kaj govorijo pravni viri ter določila ustave in zakonov na katere se je skliceval šef pravne službe DZ. Najprej sem dobil občutek, da je šef pravne službe DZ želel krivdo za nastali zaplet potisniti nazaj v roke sodišču, ki naj bi "pozabilo" obsojenemu Janši ob izreku kazni določiti še ukrep prepovedi opravljanja službe kjer bi obstajala nevarnost, da takšno ali podobno kaznivo dejanje ponovi. Pri tem se je seveda še skliceval na Kazenski zakonik in kar nekaj časa motovilil okrog tega. Popolnoma po nepotrebnem, bi rekli mi vaški pijančki ob šanku. ki smo celo to uspeli prav razumeti.
Še nejbolj zanimiva pa je bila razprava okrog dveh določil Zakona o poslancih. Okrog tega so se že pred sejo MVK razdelili in na široko razgovorili tudi slovenski eminentni pravniki od katerih nekateri razlagajo take, da se vsi, ki čeprav nismo pravniki, lahko le za glave držimo. Pa si v nadaljevanju poglejmo o čem se prepira danes slovenska pravna stroka, se sramotijo ti isti eminentni pravniki ter si dovolijo zaradi političnih in ideoloških interesov teptati temeljna načela prava:
Zakon o poslancih (uradno prečiščeno
besedilo) (Uradni list RS, št. 24/05)
Nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca.
Kandidatu za poslanca ne sme proti njegovi volji prenehati delovno razmerje niti se mu ne sme poslabšati položaj v delovnem razmerju zaradi sprejema kandidature.
Kandidat za poslanca, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidature.
Poslancu preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico,
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
- če odstopi.
Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
Kaj tu torej ni jasno slovenskim eminentnim pravnikom, pravni službi DZ in mnogim nakladačem in manipulantom in si seveda najprej sebi, pa potem tudi še vsem njim, zastavimo nekaj vprašanj ? Je katero od obeh gornjih določil Zakona o poslancih neustavno ali ustavno sporno? Ker o čem takšnem doslej ni še govoril nihče, mi vaški pijančki ob šankih torej mislimo, da ni. In se ponovno vračamo k pravnemu mnenju pravne službe DZ, ki si je dovolilo nekaj, kar bi lahko razumeli kot avtentično tolmačenje 3. alinee 1. ostavka 9. člena v povezavi s 1. odstavkom 5. člena Zakona o poslancih. Pravzaprav to na popolnoma enak način počnejo tudi nekateri eminentni pravniki, ki skušajo rešiti kožo Janezu Janši in si prisvajajo pristojnosti, ki jim ne gredo. Te pristojnosti nima niti Ustavno sodišče, ker avtentično razlago zakona ali kaj je zakonodajalec mislil, ko je v nek zakon nekaj zapisal, ima le Državni zbor R Slovenije. Ta pa o tem še ni bil povprašan in mi vaški pijančki ob šankih verjamemo ter smo prepričani, da je zakonodajalec v 5. členu zavaroval tako pasivno kot aktivno volilno pravico slehernemu državljanu in s tem izpolnil zahtevo Ustave. V sladu z nekim drugim ustavnim določilom pa je potem v 9. členu zakona nekaterim pasivno volilno pravico vendarle omejil in v tem konkretnem primeru z določilom 3.alinee 1. odstavka, ko je zapisal, da izvoljeni poslanec svoje funkcije ne more opravljati, če je bil obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev. Pri tem pa je popolnoma vseeno ali je bil poslanec obsojen in je sodba postala pravnomočna mesec dni pred volitvami ali mesec dni po volitvah. Zakonodajalec je bil jasen, da bolj jasen ni mogel biti. Pomembno je le to, da je bil izvoljeni poslanec obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev. Pravijo, da takšen ne bi smel niti kandidirati na volitvah. V načelu s s to trditvijo lahko strinjam. Vendar pa tu res obstaja pravna praznina in še določilo 5. člena Zakona o poslancih mu zagotavlja pravico, da sme kandidirati in to določilo je skladno z Ustavo. Nekdo, ki s takšno hipoteko obsodbe na zapor daljši od šest mesecev kljub temu kandidira, pač že v startu ve, da mu bo mandat takoj po izvolitvi prenehal po samem zakonu. Pika in amen!
To kar nam razlagajo nekateri pravniki in sedaj papagajsko povzemajo mediji, pa lahko označimo kot čisto navadno in prav primitivno pravniško nakladanje in hudo zavajanje ter veliko zlorabo prava v politične in ideološke namene. Če pa pri kom res obstaja najmanjši dvom v to kar je zakonodajalec res mislil oziroma želel z obema določiloma doseči, pa naj se vpraša zakonodajalca in ne Ustavno sodišče, ki tudi ne more vedeti in poznati pravega ter avtentičnega namena zakonodajalca. Ustavno sodišče lahko ocenjuje le to kaj je in kako zapisano in ali je kaj skladno z ustavo. Tako vsaj velja za pravne in demokratične države. V Sloveniji pa si tudi Ustavno sodišče občasno dovoli sprehode iz pravnega v področje političnega ter celo ideološkega in je tako seveda vse mogoče. Vendar ustava še vedno govori, da zakone sprejema in avtentične razlage podaja Državni zbor ter nihče drug.
Čeprav gre za zelo zapleteno področje v katerem se prav te dni na veliko manipulira in potvarja, grozi ter zaničljivo ter s prezirom zavrača vse, ki nismo "eminentni" pravniki oziroma pravniki sploh nismo, si vaški pijančki vendarle dovoljujemo k temu kaj reči in povedati kaj si o tem sami mislimo. Še posebej, ker ta država ni v lasti političnih, finančnih, ekonomskih ali pravnih in drugih eli, temveč smo zaenkrat še svobodni ter vsaj delno enakopravni njeni državljani prav vsi in smo "lastniki" te države tudi mi vaški pijančki. S tem, ko si pravne in politično ideološke elite tako vulgarno podrejajo pravni red te države svojim egoističnim interesom in koristim ter manipulirajo in mešetarijo s pravom, je nujno, da se temu početju ostro upremo, ker se tovrstno nasilje teh istih elit ne vrši le na tem področju, temveč tudi na mnogih drugih. Od socialnega, delovnega, davčnega prava do vulgarnih razlag Ustave.
Vse bolj se potrjujejo besede enega od premnogih vaških pijančkov, ki je svoj čas tudi pri šanku, izrekel misel, da so v Sloveniji že zdavnaj nastopile razmere, ko bi bilo nujno vsaj za nekaj časa politiko odvzeti politikom, ekonomijo ekonomistom in pravo pravnikom. Zgroženi lahko vsak dan bolj ugotavljamo koliko zastrašujoče resnice je v teh besedah vaškega pijančka izrečenih pri šanku.
Ja, politiko bi bilo potrebno vzeti politikom, pravo pravnikom, ekonomijo ekonomistom - in vse skupaj predati vaškim pijančkom.
OdgovoriIzbrišiManj ko človek ve, bolj je prepričan v svoj prav.