Pa to še zdaleč niso vsi evropski politiki, ki so se ali se v bližnji prihodnosti bodo zaradi barabij znašli pred pravosodnimi organi svojih držav in mnogi potem verjetno tudi za zapahi. Veliko evropskih in svetovnih voditeljev pa bi se zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu že zdavnaj moralo znajti pred mednarodnimi pravosodnimi organi in odgovarjati za svoja dejanja. Kar nekaj takšnih je v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in še nekaterih drugih državah EU. Da voditeljev držav v Afriki, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu niti ne navajam. V pravno politično floskulo, da so pred zakonom vsi ljudje enaki, tako verjame vedno manj "navadnih" državljanov in državljank. Ob tem pa nam v Sloveniji še vedno odzvanjajo v ušesih besede nekdanje državne tožilke in takrat, ko jih je izrekla, poslanke v Državnem zboru ter danes žal že pokojne gospe Zdenke Cerar, ki je povedala nekako takole: "na žalost vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje"! Seveda ni, ker zakone pripravljajo in poskrbijo, da so takšni po njihovi meri ter njihovih potrebah, potem tudi sprejeti in v praksi uveljavljeni, prav ti gospodje s fotografije in njihovi politični ter oblastni sopotnik in zavrti ali zavedeni in zmanipulirani pristaši, ob izdatni podpori intelektualnih slabičev in pokvarjencev, ki v državi predstavljajo pravno in druge stroke. Tako lahko sedaj prav vsi vidimo kako se v praksi uresničuje znan rek, ki pravi: pravo je moč in moč je pravo! Politične, kapitalske in intelektualne elite v družbi imajo moč nad ljudstvom, oblastnimi in drugimi institucijami države ter predvsem nad represivnimi organi države in tako potem svojim interesom ter ciljem prilagajo veljaven pravni red ( ustavo in zakone ) s katerim potem svojo oblastno moč le še krepijo in utrjujejo.
Prav v nobeni državi iz katerih so gospodje na gornji fotografiji, ki jih je doletela roka pravice ali pa se jim bo to kmalu dogodilo, potem njihovi pristaši ne zganjajo po ulicah glavnega mesta fašistoidnih manifestacij, ne hodijo čredno prižigat sveč pred sodišča ali ne stražarijo pred zapori in ne rušijo lastne države in njenega pravosodnega sistema. Prav nikjer, razen seveda v demokratično nedonošeni Sloveniji, na pranger javno ne nabijajo preiskovalnih organov, tožilcev in sodnic ter sodnikov in tako ne postavljajo pod vprašaj demokratičnega ustroja države in ne rušijo civilizacijskih pridobitev izborjenih skozi pretekla krvava in travmatična stoletja. Tega ne počnejo danes niti več v Srbiji in tega seveda ne počnejo niti na Hrvaškem, da Italije in Francije niti ne omenjamo.
V Sloveniji smo prav v zadnjih mesecih, ko sta se nam zaradi nesposobnih politikov na oblasti in njihovih bolestnih osebnih in kolektivnih ambicij ter neodgovornosti, nenadoma zrušila tako zakonodajna kot tudi izvršna veja oblasti, sedaj ostali le še s tretjo pravosodno vejo oblasti. In nanjo so sedaj usmerili vse topove, da bi padla tudi ta in bi se država zrušila sama vase. S tem bi nastale prav idealne razmere za nastanek družbenega reda, ki bi po napovedih in programih tistih, ki bi ga želeli uveljaviti, vseboval kar veliko zelo prepoznavnih fašističnih elementov. In to celo nekateri od zunaj in celo iz samega parlamenta EU podpirajo evropski desničarji ter njihove organizirane politične združbe. Tako se navadna državljanka in državljan Slovenije, ki se jima um zaradi izredne desničarske propagande še ni do kraja pomračil, sedaj sprašujeta ali se je popolnoma zmešalo tistim tam v EU parlamentu ali pa dobršnemu delu slovenskih državljank in državljanov? Verjetno se ni zmešalo nikomur, temveč je to le napoved novega nastajajočega družbenega reda, ki ga postopoma uvajajo desničarske politične sile v EU in začetek konca demokracije kot smo jo doslej poznali ter temeljite reforme doseženih človekovih in predvsem delavskih pravic. To napovedano novo se lahko imenuje v bodočnosti kakor koli bo pač nekomu takrat ustrezalo. V preteklosti pa se je to preprosto imenovalo fašizem.
Še ne tako dolgo nazaj so preproste državljanke in državljani verjeli znanim in cenjenim profesorjem in doktorjem zgodovine, ekonomije, prava in drugih družbenih ved in jim vedno, ko so jim ti želeli kaj sporočiti in kaj pametnega povedati, tudi pozorno prisluhnili. Sedaj že nekaj časa ni več tako, ker so tudi najbolj preproste državljanke in državljani prepoznali, da so mnoge gospe in gospodje profesorji in doktorji zgodovine, ekonomije in prava, ki jih dnevno nagovarjajo preko TV in drugih medijev, čisto navadni ideološko politični manipulanti. Iz stroke delajo orodje za poneumljanje in zavajanje ljudskih množic v korist posameznikov ter političnih, kapitalskih in drugih privilegiranih elit. S tem delajo ogromno škodo ne le strokam, v imenu katerih se predstavljajo, temveč celotni družbeni skupnosti in tudi sami sebi, ker jih vedno več ljudi sploh ne jemlje resno in ne zaupajo ter ne verjamejo več niti tistemu kar lahko vidijo ali otipajo. Stanje duha v neki družbi se ocenjuje predvsem po tem koliko so posamezne družboslovne stroke in njeni najvidnejši predstavniki v službi ljudstva, demokracije, človekovih pravic in drugih postulatov sodobnih civilizacijskih pridobitev. Takoj ko ljudstvo spozna, da so stroke s svojimi najbolj vidnimi predstavniki postale dekle in hlapčiči posameznih politik, ideologij, političnih, kapitalskih in drugih elit ter njihovih interesov, je to znak za alarm in radikalno ukrepanje. Med svobodo ter demokracijo na eni strani in diktaturo na drugi, je mnogo krat zelo tanka in zelo občutljiva meja, ki jo je potrebno skrbno varovati in negovati ter biti zelo občutljiv pri poskusih njenega premikanja ali spreminjanja. Prav vsi bi se morali zavedati, da je pot v diktaturo zelo kratka. Nazaj v demokracijo pa trnova, težka, največkrat krvava in hudo boleča.
Ni komentarjev:
Objavite komentar