Pravzaprav so se ljudje v Sloveniji že nekako navadili na vsakodnevne informacije o velikih kriminalnih odkritjih slovenskih preiskovalnih, pravosodnih organov in nekaterih maloštevilnih raziskovalnih novinarjev, ki se v zadnjem času skoraj že vsakodnevno objavljajo v slovenskih medijih. Nekaj let smo vsi od slovenskih politikov do navadnih ljudi ob vseh priložnostih na ves glas kričali, da hočemo pravno državo, učinkovito pravosodje ter bolj profesionalne in pogumne preiskovalne organe. Kričali smo, da zahtevamo, da se vse lopove in kriminalce strpa v zapore in se jim pobere nagrabljeno ter naropano premoženje in se državi ter ljudstvu vrne to kar je bilo v preteklosti ustvarjeno z delom, odrekanjem in varčevanjem naši dedov in očetov, da bi bilo to isto ljudstvo v času osamosvojitvene tranzicije vsega tega potem "legalno" razlaščeno.
Ko se danes ozremo malo nazaj in ocenimo kaj so z nami ter z našo nesrečno državo Slovenijo v resnici počeli naši izvoljeni politični predstavniki in so jim pri tem pridno pomagali pripadniki nastajajočih raznih finančnih, ekonomskih in drugih elit, se lahko le zgrozimo in si velik del krivde za naše današnje kolektivno vedno bolj bedno življenje, pripišemo kar sami sebi in naši politikantski ter ideološki zaslepljenosti in naivnosti. Vsa ta leta so z nami manipulirali domači politiki in strankarske elite, razni domači in tuji finančni, ekonomski in pravni strokovnjaki, ki so se na koncu izkazali v podobah velikih nevednežev, brezobzirnih koristoljubcev ter pokvarjencev in kriminalcev v belih ovratnikih. Očitno so naši slovenski politično ekonomski mafijci presegli vse razumne meje in tako postali vedno bolj hudo moteči celo za svoje dotedanje zunanje mentorje, svetovalce in "prijatelje", ki so jim kar precej časa z raznimi političnimi in ideološkimi manevri krili hrbte ter reševali kožo in jim tako omogočili nevarno širok razmah. Pajdašenje politike in kriminalcev je najnevarnejša sprega, ki ji brez zelo močne podpore osveščene javnosti tudi preiskovalni in sodni organi ne morejo tako zlahka do živega.
Vse to kar ste kdaj gledali v raznih dobrih filmskih kriminalkah se nam že nekaj let dogaja pred očmi na našem državnem dvorišču. Kriminalci so v zaporih, pa tam v resnici sploh niso. Imajo privilegije o katerih njihovi "kolegi" v sosednjih celicah lahko le sanjajo in ohranjeni so jim prav vsi zvodi vodenja ter upravljanja z aktivnostmi organizacije "naša stvar". Tončka, ki so ga ujeli s kilogramom "trave" in ga obsodili na zaporno kazen, držijo strogo po pravilih služenja zaporne kazni. Pepiju in Franciju, ki sta kot politik in gospodarstvenik na rob bankrota spravila celotno državo in v bedo pahnila na tisoče ljudi, pa so dovoljeni razni privilegiji in iz zapora smeta celo preko svojih posrednikov s svojo kriminalno raboto nadaljevati. Dovoljeno jima je tudi vplivati na to kateri sodnik ali sodnica jima sme soditi in kateri ne, kateri tožilec vložiti obtožnico ali katera tožilka v njunem primeru tega ne sme. Ker bi naj bila "zelo pomembna" se celoten pravosodni sistem od okrožnega pa tja do ustavnega sodišča ukvarja le z njima in njunimi pravnimi, političnimi ter še kakšnimi manipulacijami in ob tem prav vsi na ves glas kričijo, da smo v državi pred zakonom vsi enaki. Bili smo v Sloveniji celo že tik pred tem, da bi del slovenske akademske pravne stroke bil pripravljen dokazati in zagovarjati, da je našo vlado mogoče voditi tudi iz zapora in jo sme voditi zapornik, ker pač nikjer in v nobenem pravnem dokumentu izrecno ne piše, da to ni mogoče. To dilemo okrog vodenja vlade so potem z veliko več modrosti ter zdrave pameti od vse slovenske akademska pravne stoke skupaj, presekali volivke in volivci. Ni pa jim uspelo razrešiti dileme ali je zapornik lahko poslanec v državnem zboru. Pa smo ponovno tam, ko ta ista stroka sedaj naklada, da so eni lahko, drugi pa seveda ne. Razumete kaj od tega? Ne trudite se, ne bo vam uspelo, ker to je slovenska akademska pravna stroka!
Naivna in že prav diletantska pogoltnost predstavnikov raznih slovenskih političnih, cerkvenih, gospodarskih in finančnih elit in posameznikov seveda ni mogla ostati neopažena, da ne bi vzbudila interesa in zanimanja raznih tajnih služb s katerimi je tudi mala Slovenija kar prestreljena. Vse te tuje tajne službe pa svojih zapažanj in ugotovitev seveda ne pišejo v poročila, da bi jih potem arhivirali, temveč jih dnevno pošiljajo političnim in oblastnim organom ter državnim predstavnikom svojih držav. Dokler so bili grehi slovenskih političnih prijateljev v "mejah še nekako sprejemljivega" in so jih lahko z njimi izsiljevali, si jih na ta način pokorili ter podredili, so jim ščitili hrbte ter z raznimi pravnimi, ekonomskimi, političnimi, ideološkimi, politikantsko demagoškimi in drugimi manevri tako odvračali pozornost slovenske in tuje javnosti, pa tudi medijev, pravosodnih in preiskovalnih organov ter manjšega dela slovenske "poštene" politike od tega kar se v resnici v ozadju dogaja.
Potem pa se je zgodilo to kar bi se zgoditi že zdavnaj moralo. Očitno so politični in oblastni krogi zunaj Slovenije in predvsem v EU spoznali, da se ta zgodba ne more dobro končati in so dali zeleno luč za ukrepanje in se tako odrekli svojim, do tedaj zelo koristnim in zvestim slovenskim "prijateljem". Kot po nekem čudežu so se iz zimskega spanja prebudili preiskovalni organi, tožilstva ter sodišča in začela se je velika čistka. Sprožati so se začeli sodni postopki, polniti zaporniške celice, odvzemati se je začelo celo nekaj malega premoženja obsojenih za kriminalna dejanja, pripad vedno bolj strokovno spisanih obtožnic na sodišča se je iznenada zelo povečal in se še povečuje. Operacija čiščenja Slovenije se je najprej začela pri najbolj naivno pogoltnih gospodarstvenikih in potem počasi nadaljevala vse do srčike nevidne slovenske organizacije "naša stvar" ali po italijansko Cosa Nostra. Ne, oznaka tega kar se je v Sloveniji v zadnjem desetletju in še kakšno leto dogajalo ni pretirana, prej nasprotno. Slovenska "naša stvar" je v prav vseh doktrinah delovanja in uspešnosti funkcioniranja krepko nadgradila sicilijansko mafijsko izkušnjo in jo v svoji učinkovitosti tudi daleč presegla.
Takoj, ko so glavni šefi te nevidne organizacije "naša stvar" spoznali, da se roka pravice hudo nevarno približuje njim samim, so skušali aktivirati zunanje politične, ideološke, kapitalske in finančne dotedanje prijatelje, svetovalce in zaveznike ter so bili za rešitev svoje kože pripravljeni zastaviti celo državo Slovenijo z vsemi njenimi državljankami in državljani vred.. Na pomoč so klicali zloveščo Trojko in v tujini dokazovali kako je njen prihod nujen ter v neformalen inšpekcijski nadzor političnih in ideoloških razmer v državi Sloveniji so vabili razne politikantske komisije iz EU. V tujini so razglašali, da je država Slovenija tik pred bankrotom in želeli tako prestrašiti mednarodne finančne in gospodarske institucije ter v državi neprestano ustvarjali vzdušje izrednih razmer. Masovno so producirali prav bebave politično ideološke propagandne filmske in druge zmazke ter jih razpečevali predvsem po Evropskih državah in na koncu so bili pripravljeni sprožiti celo državljansko vojno v Sloveniji in tako morebiti doseči zunanjo intervencijo sil Nata. Organizacija Nato bi tako na poziv nevidne organizacije "naša stvar" preventivno posredovala v Sloveniji, da zaščiti ubogo ljudstvo in demokracijo ter človekove pravice pred komunisti in komunizmom, ki naj bi se iznenada od nekod pojavili ter se razplamteli v novi grozeči rdeči revoluciji, ki ne ogroža le Slovenije, temveč kar celotno Evropo.
Zadnje parlamentarne volitve niso rešile Slovenije, temveč so njihovi rezultati in na njih temelječa nova prerazporeditev politične moči ustvarili pogoje, da morebiti Slovenija v nekem doglednem času končno le postane normalna evropska država. Sedaj je že očitno, da slovenska "naša stvar" nima več tako močnih zaveznikov v tujini. Seveda se tega še kako zavedajo tudi sami in tako ni pričakovati, da bi se kar predali in vdali v usodo. Če bo nova slovenska politična oblast želela podporo in razumevanje ljudstva ter od njega pričakovala, da pas zategne še za kakšno luknjo, potem bo nujno morala do temeljev uničiti "našo stvar", njene akterje vse po vrsti strpati v zapore in jim pobrati naropano in pokradeno premoženje.To je pravo sporočilo teh državnozborskih volitev. Da pa bo mogoče izvršiti ukaz ljudstva dan na teh volitvah, pa bo nova politična oblast morala zagotoviti predvsem mirno okolje za delo preiskovalnim, tožilskim in vsem sodnim organom ter vsem drugim organom in institutom pravne države. Posledice delovanja organizacijskega sistema "naša stvar" pa že nosi in bo v bodoče še veliko bolj nosilo ter plačevalo ljudstvo. Rep organizacije "naša stvar" bo še kar nekaj časa opletal in posamezne zavedene in zmanipulirane skupine njihovih privržencev bodo še prižigale sveče, demonstrirale in nosile transparente s slaboumnimi sporočili, njihove organizacije in vidni predstavniki teh bodo še poskušali manipulirati in zavajati doma ter v tujini in iskali se bodo novi morebitni zavezniki ter rešitelji. Prišel je torej neizbežen čas, ko se bomo državljanke in državljani države Slovenije morali osvoboditi izpod jarma nekaterih naših vsiljenih in samooklicanih osvoboditeljev in njihovih vernikov organiziranih v slovensko "našo stvar".
Ni komentarjev:
Objavite komentar