So Američani pričeli čipirati otroke?

Nekateri tuji spletni mediji poročajo, da so Američani pričeli s propagandno akcijo po šolah širom ZDA v kateri otroke prepričujejo v koristnost čipiranja. V kampanji, ki jo izvajajo pod sloganom " Čipi je moj novi prijatelj in živi v meni", posebne skupine propagandnih  strokovnjakov obiskujejo šole in prepričujejo otroke in tako zagotovo tudi njihove starše, v koristnost tega početja.

Vsa ta kampanja naj bi tudi tokrat bila premazana s floskulami o osebni  in nacionalni varnosti ter podobnimi slaboumnostmi s katerimi poneumljajo najprej otroke in posledično tudi njihove starše. In kako naj bi to bilo videti v praksi? Celotna kampanja naj bi bila podprta s simpatično maskoto Čipi ( Chippie ), s pomočjo katere se otrokom prikaže postopek kako se čip vstavi pod kožo in potem se jim še predvaja polurni propagandni filmček. Otroci smejo potem prisrčnemu Čipku postavljati razna vprašanja na katera jim odgovarja in na koncu otrokom podelijo še propagandni pisni material s za njihove starše. Seveda po končani propagandni obdelavi vsak otrok domov nese tudi podarjenega malega Čipka.

Velik odziv otrok ter celo staršev na to kampanjo,  naj bi najprej presenetil celo organizatorje in izvajalce same. Obstaja pa tudi druga stran, ki nad vsem tem le ni tako vzhičena in opozarja na resne posledice tovrstnih početij in ki se očitno zaveda velikih nevarnosti. Ti so to kampanjo ter čipiranje otrok poimenovali " žig zveri", ker bodo čipi v telesih otrok, ki bodo jutri odrasli državljani, ostali do konca njihovih življenj.Prva faza te slaboumne in zlovešče kampanje čipiranja otrok naj bi sedaj bila nekje na polovici predvidenih aktivnosti. V nekaterih državah ZDA nad tem nevarnim početjem tudi posamezne oblasti naj ne bi bile posebej navdušene. Tako v nekaterih mestih obstajajo že skupine ljudi, ki se odkrito zoperstavljajo temu početju in so s svojimi aktivnostmi dosegli, da se je na prezentacijah na šolah začelo pojavljati vedno manj otrok in staršev. Vmešavati pa naj bi se začele tudi razne verske skupnosti in verske sekte, ki jim tudi  pripisujejo avtorstvo  nasprotnega slogana s katerim so to čipiranje otrok poimenovali "žig zveri".

Vse bolj očitno postaja, da otrokom simpatični Čipi, nima nasprotnikov le v skupinah resnih, osveščenih ter svobodoljubnih ljudi, temveč so njegovi najhujši nasprotniki prav v teh verskih in njim podobnih organizacijah, ki v vsem vidijo hudičevo delo. Tukaj bi se z njimi skoraj morali strinjati, ker vsakršna tovrstna početja so res lahko le hudičevo delo. S to razliko, da te verske skupnosti še vedno verjamejo v tistega hudiča, ki naj bi domoval tem nekje daleč v onostranstvu in med ljudi na zemljo prihaja le občasno, da jim malo zagreni življenje in Bogu ukrade njihove nežne dušice. Ostali pa pač bolj verjamemo v hudiča, ki prebiva danes in tukaj med nami in mu je za naše dušice eno figo mar. Njega zanima le naše delo in koristi od tega dela, ki se stekajo v njegovo malho. Ker pa smo ljudje zelo nestanovitna bitja, ki se niti Boga več prav ne bojimo in se tako tudi tega tuzemskega hudiča bojimo vedno manj, nas je pač potrebno ves čas imeti pod kontrolo in nadzorom. Tuzemski hudič ima pač z ljudmi že iz zgodovine bogate izkušnje in prav dobro ve, da se kljub velikim tehnološkim in drugim dosežkom človeštva, v svoji osnovni naravni biti ljudje niti nismo tako zelo spremenili in poboljšali.

Vsaj eno dobro lastnost pa bi temu ljubemu čipu, s katerim naj bi nas in naše potomce v bodočnosti  opremili, le lahko pripisali. Le čipirati bi morali dojenčke takoj ob rojstvu in potem bi odpadle vse bojazni, da so koga v porodnišnici po pomoti ali tudi namerno zamenjali. Pa tudi papirnatih osebnih dokumentov kot so osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potni listi in vso drugo papirnato kramo bi lahko skoraj v celoti odpravili. Na bankah, uradih, policiji, carini, uradih državne uprave, občinah in vseh drugih ustanovah, ki si jih je tuzemski hudič omislil res veliko, bi uradniki proti nam pomolili le ustrezen čitalnik in takoj bi vedeli ali smo tisti za kogar se izdajamo ali pa smo v resnici nekdo drug.