V katero koli od izžrebanih skupin bi že padli, v nobeni se nam ne bi posebej dobro pisalo. Na obeh predhodnih svetovnih prvenstvih smo bili opažena reprezentanca in na dosežke naših fantov na igrišču smemo biti upravičeno ponosni. Na neljube dogodke izven igrišč pa smo tako že pozabili in verjamem, da se nam ne bodo več ponovili.
Kakor za večino držav v katerih je nogomet šport številka ena, velja tudi za Slovenijo, da se na nogomet skoraj vsi zelo spoznamo in smo vsi tudi pravi mali selektorji. V takem vzdušju nam praviloma zmanjka občutka za realnost in sami sebe ter vse druge okrog nas prepričujemo, ter mnogi celo verjamejo, da smo v nogometu veliko boljši kot v resnici smo in zaradi tega od fantov in selektorja pričakujemo nemogoče. Prav zgrozim se že ob pomisli, če bi se slučajno igra naključij z nami malo poigrala in nam namenila vlogo ter mesto, ki je bilo z žrebom sedaj dodeljeno naši sosedi Hrvaški. In prav lahko bi se nam kaj takega primerilo, če ga na samem začetku kvalifikacij ne bi tako grdo lomili. Na našo srečo se je vse izteklo tako kot je prav in pred nami je nova priložnost, da se res dobro pripravimo za kvalifikacije za evropsko prvenstvo in dosežemo rezultat, ki bo odražal naše zmožnosti v kvaliteti nogometne igre ter športnega obnašanja na igrišču ter izven njega.
Vsi ljubitelji nogometa pa bomo sedaj seveda nestrpno pričakovali enega največjih športnih spektaklov naslednjega leta in mnogi bodo temu dogodku skušali podrediti vse od planiranja koriščenja dopustov do drugih čisto družinskih ter poslovnih obveznosti. Tako nam bo poklonjenega vsaj nekaj časa v naslednjem letu, ko bomo pozabili na vse muke in težave s katerimi se vsakodnevno ukvarjamo in nam grenijo življenje. Popolnoma pa le ne pozabimo na življenje okrog nas in z enim očesom pa le opazujmo kaj bodo takrat počeli naši vrli oblastniki, politiki in drugi mešetarji z našimi usodami, da ne izkoristijo odsotnosti naše pozornosti in nam ponovno kaj ne podtaknejo. Da nas potem po končanem nogometnem prvenstvu, ko se bomo ponovno vrnili v realen slovenski vsakdan, le ne bo preveč glava bolela.
Popolnoma neprizadeto pa seveda tako velikega nogometnega turnirja le ni mogoče spremljati in da ob tem ne bi vsaj malo tudi navijali ali vsaj kakšni reprezentanci poklanjali svojih simpatij ter jim želeli, da jim uspe. Moje navijaške simpatije bo sabo v Brazilijo ponesla reprezentanca Bosne in Hercegovine. Vse tako dolgo dokler bom lahko doma v svoji dnevni sobi pred TV navijal za njih bodo moje najboljše želje z njimi. Res jim privoščim, da bi jim uspelo odigrati dobre igre in doseči lepe rezultate. Ko pa bodo v zaključku turnirja v igri ostale le še najboljše ter velike svetovne nogometne nacionalne ekipe, pa bom verjetno kar največ sreče zaželel tisti reprezentanci, ki se mi bo do takrat najbolj prikupila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar