Hiš, stanovanj, zemlje in drugih nepremičnin ni mogoče enostavno nakazati ali v kovčkih odnesti v tuje banke v tako imenovanih bančnih oazah ali kam drugam na varno. Pa tudi doma jih ni mogoče skriti v kakšne zasebne trezorje ali v nogavice. To je mogoče narediti le z denarjem, zlatom in drugimi vrednimi predmeti in jih tako skriti pred obdavčitvijo grabežljive države. Ljudstvo si seveda svojih domov ter drugega premoženja ni gradilo ali kupovalo in se zanj žrtvovalo, da bi ga skrivalo, ker je vse to kar nekaj generacij počelo za svoje in svojih potomcev normalno in sodobnega človeka vredno življenje.
Vse od osamosvojitve Slovenije je bilo moč zaznati velike apetite domačih in tudi tujih finančnih in kapitalskih pogoltnežev, po zasebnem premoženju državljank in državljanov. Najprej so s sprejetimi revolucionarnimi ukrepi denacionalizacije, privatizacije in drugimi, ljudstvo razlastili vsega tako imenovanega družbenega premoženja in si ga lepo med sabo porazdelili. Nekaj tega premoženja v katerem je bilo vsaj petinštirideset let minulega dela in velikih odrekanj državljank in državljanov je postalo državna lastnina, veliko tega pa so si nove elite porazdelile med sabo, kar precej se ga je polastila slovenska katoliška cerkev in z nekaj tega premoženja so poplačali pretekle "dobre usluge" zunanjih EU prijateljev. Nič ni veljalo, da so po drugi svetovni vojni porušeno deželo ljudje "družbeno premoženje" ustvarjali s prostovoljnim delom, vsa štiri desetletja s premnogimi samoprispevki, se v podjetjih in ustanovah odrekali plačilu premnogih delovnih dni v korist splošne družbene koristi in družbenega standarda.Tako se je ustvarjalo "družbeno premoženje" s pomočjo katerega je nastala država Slovenija in ni padlo z neba ali bilo podarjeno od boga.
Pokradli so jim v podjetjih in ustanovah celo sredstva tako imenovanega "sklada skupne porabe", v katerega so zaposleni prostovoljno z delom ob prostih sobotah ali pa z odtegovanjem od plač in iz drugih virov, kot je bil tako imenovani regres za letni dopust, nalagali svoja "zasebna sredstva", ki bi jih v nasprotnem dobili izplačana v plači. Tako zbrana sredstva so potem uporabljali za nakupe stanovanj za zaposlene, dajanje kreditov zaposlenim ob gradnji stanovanjskih hiš, zagotavljanje počitniških kapacitete na morju, v planinah in zdraviliščih ter druge potrebe s področja družbenega standarda. Vse ogromno premoženje "skladov skupne porabe" je bilo privatizirano, razprodano, pokradeno ali kako drugače uničeno in nikoli ni bilo predmet kake posebne razprave ali celo kakšne posebne zakonske ureditve s katero bi se ljudem, ki so v te sklade vlagali "svoj denar in svoje živo delo" priznala kakšna pravična nadomestila ali odškodnine. Pravzaprav se o denarnih in drugih sredstvih velikih vrednosti teh skladov nikoli niti ni nič govorilo ali pisalo. Kakor, da jih nikoli ne bi bilo. Nasilno so premoženja teh skladov zlili v premoženje podjetja ali institucije, čeprav je šlo za dve popolnoma različni lastnini, da bi potem to pograbili ter s tem mešetarili.
Režim v novonastali državi Sloveniji je že od vsega začetka vedel kako bo ravnal z družbenim premoženjem in očitno tudi že določil usodo zasebnemu premoženju večine državljank in državljanov. V zakon o dedovanju so hitro zapisali in tega ne prav glasno javno razlagali, da bodo ljudem, ki jim bo država zaradi socialnih stisk pomagala, potem si to poplačali iz premoženja teh nesrečnikov. Potem je čez leta sledil šok, ko so dediči spoznali, da je na tisti nepremičninski revščini, ki naj bi jo podedovali po svojih preminulih sorodnikih, s svojimi kremplji že sedela grabežljiva država. Pogledali so v uradne dokumente na osnovi katerih je država njihovim sorodnikom te državne socialne pomoči priznala in izplačevala in nikjer ni bilo niti z besedico navedeno, da si bo vse nakazane državne socialne pomoči po njihovi smrti vzela nazaj. Hinavščina novega slovenskega "demokratičnega" režima je bila skoraj brez primere. Slovensko pravično pravo pa je molčalo in molči še danes.
In sedaj z uveljavitvijo tega novega zakona o davku na nepremičnine, pričenja slovenski režim nov proces postopnega razlaščanja vseh tistih svojih državljank in državljanov, ki zaradi socialnih in drugih nesrečnih okoliščin, za katere pa v veliki večini niso niti sami krivi, ne bodo mogli plačevati državi oderuških dajatev, s katerimi je obremenila njihovo lastnino. Posledice tega za ljudi uničujočega davka se bodo videle šele čez nekaj let. Iz slovenskih državljank ter državljanov se načrtno in premišljeno dela brezpravno in revno rajo, v popolnosti podrejeno in odvisno od finančnih kapitalskih ter političnih domačih in tujih elit. Iz nekoč ponosnih, marljivih in delovnih državljanov se iz ljudi v Sloveniji sedaj dela kapitalistične tlačane in novodobne sužnje. Vzeli so že vse kar se je kje vzeti dalo in sedaj se ljudem jemlje še človeka vredna bodočnost. Več Evrope - več Slovenije,vendar le za izkoriščevalno in grabežljivo domačo in tujo elitistično manjšino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar