Občasno na TV spremljam razprave poslank in poslancev v slovenskem Državnem zboru in eden redkih poslancev, ki s svojimi umirjenimi in argumentiranimi razpravami pritegne mojo pozornost in verjamem, da tudi pozornost še kakšnega gledalca, je mlad poslanec Združene levice ( ZL ) Miha Kordiš.
Včerajšnje popoldansko poslabšanje vremena je krivo, da sem kar nekaj časa presedel pred TV in spremljal dogajanje v Državnem zboru. Še posebej so mojo pozornost pritegnile razprave o tako imenovanem Ljudmilinem zakonu, ki bi naj urejal pokop po drugi vojni usmrčenih in slovensko narodno spravo, ki si je v resnici tako niti nihče ne želi in je očitno tudi ne potrebuje, ker se potem politika ne bi imela več na čem deliti in bi jih tako javnost videla v vsej njihovi neoliberalni bedi. In seveda me je zanimala tudi razprava o spremembah davčne zakonodaje, davčnih blagajnah, sivi ekonomiji, šušmarjih, pokvarjenih obrtnikih in podjetnikih, ter odgovornosti koristolovskih kupcev in naročnikov raznih storitev. V razpravi o pokopavanju po vojni pobitih in slovenski narodni spravi seveda tudi tokrat nič novega in vse kar se je včeraj v DZ lahko slišalo, smo se doslej naposlušali že tisočkrat. Le, da so se v tokratni vrtinec hinavske politikantske demagogije ob poslankah in poslancih Janševe SDS in Ljudmiline Nove Slovenije, pustili ujeti še poslanci in poslanke Cerarjeve SMC.
Najbolj pa so se poslanke in poslanci Cerarjeve SMC izkazali pri obravnavi in v razpravah okrog sprememb davčne zakonodaje. Prepričan sem, da so jih bili dalj časa v stanju poslušati le najbolj trdoživi in tiste gledalke in gledalci pred TV, za katere pravimo, da imajo živce kot mrtvi konji ali pa tisti, ki tako ali tako večino tega kar so nakladali niso skoraj nič razumeli in do konca TV prenosa niso prav vedeli kaj in o čem jim v resnici govorijo ter predavajo. Če je moj znanec, ki slovi po svojem reku, ki ga ob podobnih primerih rad pove in glasi: "tako šolani pa tako nori", včeraj spremljal to razpravo poslank in poslancev Cerarjeve SMC, si je zagotovo ves besen v brado ta rek zamomljal vsaj toliko krat koliko krat so s svojimi govorancami poslanke in poslanci SMC nastopili.
Sam seveda uporabljam drugo taktiko reševanja pred tovrstnimi intelektualnimi mučenji s katerimi se me lotijo poslanke in poslanci ter koristno uporabim enega največjih izumov človeštva - TV daljinec. Ta napravica me tako za kratek čas odreši muk poslušanja neprebavljivih intelektualnih črev nakladanja mojih oblastnih predstavnic in predstavnikov v slovenskem parlamentu. Prava osvežitev za gledalčeva ušesa in dušo pa je nastop poslanca Združene levice Mihe Kordiša, ki s svojim umirjenim nastopom vsaj malo povrne gledalcu upanje, da pa vse le še ni izgubljeno in da tam v Državnem zboru vendarle še sedi nekaj malega modrih in umirjenih poslank in poslancev, ki vedo zakaj so bili izvoljeni in v čigavem imenu ter čigave interese tam zastopajo. Mladi poslanec Miha Kordiš z vsakim svojim nastopom v Državnem zboru ali v katerem od njegovih delovnih teles, veliki večini poslank in poslancev vseh političnih strank zastopanih v parlamentu, vedno znova nastavlja ogledalo kako bi se morali obnašati, ravnati in biti odgovorni, prav vsi izvoljeni poslanci oziroma poslanke.
Na veliko žalost in pogosto tudi že na našo zgroženost, pa je velika večina poslank in poslancev daleč od tega, ker se mnogi že kar prepogosto predstavljajo kot prave intelektualne karikature, hujskači in bebavi nakladači, ki pogosto razdirajo take, da se za glavo držijo tudi tisti najmanj izobraženi in tisti z raznimi ideologijami in politikami ne zasvojeni državljani ter se pri tem zgroženo in glasno sprašujejo, kdo za hudiča je te in takšne spake spravil v slovenski parlament. Nisem prepričan, da bi tudi v tem primeru lahko veljal malo prirejen star rek, ki bi glasil: "kakšno ljudstvo, takšne pač tudi poslanke in poslanci"! Tako slabega mnenja o slovenskih državljankah in državljanih pa le nimam in tu mora biti še kaj kar nekje iz ozadja in volivkam ter volivcem skrbno prikrito ter zvito sistemsko omogoči, da nam vladajo ljudje od katerih sami mnogih niti za popoldansko košnjo trave ali spravilo sena ne bi najeli. Skrajni čas bi že bil, da državljanke in državljani končno že spoznamo, da tudi ljubezen do oblasti gre skozi želodec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar