Če je namen dober in plemenit, to še ne pomeni, da o stvari o kateri govoriš, ni treba nič vedeti!

Izteka se dan 1. maja, mednarodnega praznika. Prvomajski kresovi so zgoreli, gorišča so se že ohladila, sindikalni, občinski in strankarski funkcionarji so sinoči na kresovanjih povedali kar so mislili, da povedati morajo. Slabo plačanimi delavci, starejši in armada mladih brezposelnih ter velika večina upokojencev z mizernimi pokojninami ter drugi obiskovalci kresovanj, so pojedli čevapčiče ali klobaso, popili vsak svoje pivo in večina njih je tudi že pozabila kaj in o čem so jim govorili ter sporočali funkcionarji, ki so si tovrstna masovna srečanja ljudi prisvojili in podredili svojim potrebam. Ljudje so se teh demagoških govoričenj in nakladanj že kar navadili in kot sami povedo, jim gre večino tega kar jim v svojih govorancah namenijo govorci, skozi eno uho notri ter skozi drugo ven. Na kresovanje pač niso prišli zaradi tega, da bi tam poslušali razne funkcionarje in njihova slaboumna blebetanja, temveč, da so naredili veselje svojim otrokom, se srečali z znanci in prijatelji in skupaj z njimi preživeli prijeten večer.

Prav v času, ko so sinoči po deželi veselo goreli prvomajski kresovi in se je ob njih dogajalo to kar se pač kje je, sem sam prebiral materiale za prihodnjo sejo Občinskega sveta občine Gornja Radgona. Mojo pozornost je med ostalimi pritegnil predlog člana Občinskega sveta, ki ga je podal na pretekli seji in ga v celoti v nadaljevanju povzemam:

Član občinskega sveta, gospod Zvonko Gredar, je na 4. redni seji Občinskega sveta Občine

Gornja Radgona, dne 26. 3. 2015 podal naslednji predlog:

»Nekaj krajanov me je opozorilo, da so v zadnjem času dobili dopis za plačilo dolgov

stanarine. Vsi vemo kakšna je dejanska finančna situacija v občini glede socialne

problematike. Verjamem, da obstajajo ljudje, ki niso uspeli plačati stanarine (tudi pred več

leti). Predlagal bi, da se najprej ugotovi rok za zastaranje in možnosti odpisa. Ko moraš tehtati

med plačilom za stanarino in med plačilom za kruh in mleko za otroka, (občina bi naj delala

za ljudi), se bo verjetno vsak odločil za slednje. Smatram, da se v primeru potrebe, skliče ena

zaprta seja tudi na to tematiko ali se kako drugače ta problematika obravnava (glede na

varstvo osebnih podatkov). Menim, da nekdo s 300 evri mesečno in družina s 1.000 evrov

prihodkov mesečno, težko preživi in vse plača.

V tej zvezi se postavlja še eno vprašanje, in sicer, kako bomo reševali tiste družine, ki živijo

pod pragom revščine in živijo ob kanalizaciji? Vsak bo verjetno na neki način moral plačati

prispevek za priklop na kanalizacijo. Zato še enkrat prosim, glede na socialno sliko občine, da

se vsi predlogi še enkrat proučijo in se na naslednji seji, ali kasneje, stvari (dolgovi) odpišejo.

Lahko se zgodi vsakomur, da pride v finančno stisko in ni zmožen določeno obdobje plačevati

stanarine, več let pa jo že plačuje. Prosim, da se pripravi nek kompromisni predlog, ne pa, da

se kje zgodi, da koga na tak način izselimo. Takrat pa bom streljal s polnimi topovi.«

Občinski svetnik Zvonko Gredar je odprl zelo občutljivo temo, ki se jo v občini Gornja Radgona že kar nekaj let pometa pod preprogo in Občinska uprava, župan, ter Stanovanjsko komunalno podjetje ( SKP ) Gornja Radgona pred javnostjo skrivajo podatke o razmerah na tem zelo občutljivem področju. Iz vsebine predloga občinskega svetnika Gredarja je razvidno, da tudi sam razmer na tem področju ne pozna in to njegovo praznino je izkoristila tudi Občinska uprava v svojem odgovoru ter temu primerno tudi zasnovala svoj odgovor. Pohvalno seveda je, da se je Zvonko Gredar kot član Občinskega sveta ter predsednik lokalnega odbora stranke DeSUS, lotil problematike nezmožnosti plačevanja stroškov bivanja mnogih v revščino pahnjenih občank in občanov. Malo preseneča njegova zahteva, da bi se ta problematika obravnavala na za javnost zaprti seji Občinskega sveta.

Občina kot lastnik stanovanj ter stanodajalec seveda lahko vsem najemnikom, ki stroškov stanarine ne zmorejo plačati, to tudi odpiše oziroma jih oprosti plačevanja. In to je tudi vse kar lahko občina in njen Občinski svet storita. S tem pa nista prav nobenemu svojemu plačilno nezmožnemu najemniku stanovanja, ki mesečnih stroškov bivanja ne zmore plačevati, veliko pomagala oziroma res zelo malo. Ker na mesečnih položnicah, ki jih takšni najemniki občinskih stanovanja ne zmorejo poravnavati, so ob stanarini, ki gre v korist občine Gornja Radona, tudi še drugi stroški bivanja, o katerih pa ne Občina in ne njen Občinski svet ne moreta odločati in jih ne oproščati ali odpisovati in so v skupnem znesku praviloma veliko večji od najemnine same.. Zakon je tu jasen in nedvoumno pravi, da če določenih stroškov ne plača najemnik stanovanja, jih je dolžan plačati lastnik stanovanja, ki mu je stanovanje oddal v najem. Za katere stroške gre pa si lahko ogledate v nadaljevanju:

1. plačilo rezervnega sklada v katerega po zakonu morajo plačevati vsi lastniki stanovanj in se zbira ter vodi pri upravniku
2. prispevek za delo upravnika

3. stroški ogrevanja – v objektih v katerih ni individualnega ogrevanja, temveč je skupno ogrevanje iz kotlovnice ( investicijski in tekoči stroški vzdrževanja, stroški kurjača, porabljene električne energije, porabljene vode, nabava energenta in drugi )

4. stroški porabljene električne energije, v skupnih prostorih večstanovanjskega objekta
5. stroški porabljene vode ( voda se individualno plačuje po posebni položnici Komunalnemu podjetju Gornja Radgona )
6. manjši stroški investicij ter drugih izdatkov za katere se dogovorijo lastniki stanovanj in ne presegajo v rezervnem skladu zbranih sredstev
7. stroški investicijskih vzdrževanj objekta, ki presegajo v rezervnem skladu zbrana sredstva ( fasada, kurilnica, streha,...... )
8. stroški tekočih vzdrževanj objekta in skupnih prostorov, ko v rezervnem skladu ni dovolj zbranih sredstev
9. in še drugi obratovalni tekoči stroški, obveznosti, ki jih določa zakon ( storitve gasilcev, dimnikarjev, deratizacije, obresti, zavarovanja, čiščenje kanalizacije in podobno), ki nastanejo z uporabo ter vzdrževanjem večstanovanjskega objekta

Tudi upravnik ( SKP ) se seveda v svojo škodo sme odreči in odpisati zapadla plačila pod zaporedno številko 2 – prispevek za delo upravnika in to v letni finančni bilanci določene skupnosti stanovalcev posebej prikazati. Tudi dobavitelj električne energije se sme v svojo škodo odreči plačila dela stroškov porabljene energije v skupnih prostorih, ki pade na najemnika občinskega stanovanja. Prav tako se sme občinsko komunalno podjetje odreči sorazmernega zneska porabe vode in Občinski svet mu to celo lahko priporoči. Ker se tega privilegija odpusta dolga v svojo škodo doslej ni poslužilo nobeno podjetje, ki dobavlja elektriko ali vodo in ker izstavljeni računi pač plačani morajo biti, to sproti poravnavajo ostali etažni lastniki.

Nekaj povsem drugega pa so tudi vsi ostali navedeni stroški, ki, če niso dalj časa poravnani, prav tako bremenijo vse ostale etažne lastnike stanovanj v večstanovanjskem objektu. In prav tukaj je osnovni problem neprestanih sporov med etažnimi lastniki organiziranimi v skupnosti stanovalcev, upravnikom in občino kot lastnico stanovanj katerih najemniki svojih obveznosti ne morejo in nekateri tudi ne želijo poravnavati. Občina in upravnik namreč pred skupnostjo stanovalcev že več let skrivata višine zneskov neporavnanih obveznosti in kljub neprestanim zahtevam skupnosti stanovalcev ( etažnih lastnikov ) upravniku, da naj se računi za neporavnane obveznosti v skladu z zakonom prikažejo in potem izstavijo lastniku stanovanja ( občini ) se to iz neznanega razloga ne dogaja. 

Tako je že pred časom Nadzorni odbor občine Gornja Radgona v svojem poročilu Občinski svet in takratnega župana opozarjal na ta problem in takrat tudi ugotovil znesek, ki ga je bila občina dolžna nakazati upravniku SKP v korist posameznih skupnosti stanovalcev ( etažnih lastnikov ). Etažni lastniki nikoli niso dobili informacije ali je občina sploh kdaj kaj od tega dolga poravnala, ker v finančnih letnih izkazih občine in skupnosti stanovalcev tega podatka ni bilo mogoče zaslediti. Iz  navedenega lahko torej sklepamo, da so dobršen del teh neplačanih in dalj časa zapadlih plačil na koncu morali pokriti oškodovani etažni lastniki. Tej praksi pa bo potrebno narediti konec in tako kot velja zakon za etažne lastnike kot zasebne stanodajalce, velja zakon tudi za občino kot lastnico posameznih stanovanj in velja zakon tudi za upravnika, ki je dolžan ravnati v skladu z interesi ter koristmi skupnosti stanovalcev ( etažnih lastnikov ). Etažni lastniki vedno bolj postajajo nestrpni in če problema ne bo mogoče rešiti doma v občini in doseči razumnega dogovora, bo pač potrebno za posredovanje zaprositi pristojne državne organe. Ker očitno prihaja čas, ko bodo tudi etažni lastniki morali začeti "streljati s polnimi topovi"! Lahko pa Občinski svet občine Gornja Radgona, na svoji za javnost zapri seji, sprejme odločitev in sklep, da bo začel spoštovati zakon in bo sproti skupnostim stanovalcev ( etažnim lastnikom ) poravnaval vse zapadle zneske, ki jih kot stroške bivanja niso v stanju plačati najemniki občinskih stanovanj. Ker tudi etažni lastniki večstanovanjskih stavb, ki skrbijo za svoje in skupne stanovanjske objekte v občini Gornja Radona, so občani občine Gornja Radgona.