Kakšna usoda je namenjena migrantom in kakšna združeni Evropi?

Poljub smrti združeni Evropi!

Tokratni zapis bom pričel malo drugače in sicer s vprašanjem slovenskim ter EU  političnim in oblastnim elitam. Vprašanje glasi: koliko nezaposlenih ter drugih popolnoma osiromašenih državljank in državljanov Bosne in Hercegovine, ki jih je v tej nesrečni evropski državi krepko več 60 odstotkov, se mora zbrati in pripotovati na enega od slovenskih mejnih prehodov, da bodo lahko mejo prečkali brez vseh dokumentov, bodo primerno začasno nastanjeni ter oskrbljeni in jim bo potem dovoljeno nadaljevanje poti preko Avstrije do Nemčije ali katere druge severne države EU?

Odgovor političnih in oblastnih elit Slovenije in EU seveda poznamo. Ne vemo pa kako bi slovenski varnostni in oblastni organi tem bosanskim migrantom, če bi se jih seveda nekaj deset tisoč z družinami v zaporednih intervalih pojavilo, preprečili vstop v Slovenijo in kakšna sredstva in kolikšno stopnjo sile bi pri tem uporabili? Vemo pa seveda kako bi v takšnem, seveda danes še zelo hipotetičnem primeru, ravnali Avstrija in Nemčija. Zaprli bi svoje meje in jih tudi globinsko zelo dobro zavarovali. Problem naj seveda razreši Slovenija kot strumna in junaška braniteljica južne schengenske meje EU, ker je te zaveze ob sprejemu v Schengen sprejela in je tako dolžna spoštovati veljaven pravni red in je s tem sprejela vlogo južne Krajine EU. Iz Bruslja in drugih prestolnic članic EU bi dobila veliko nasvetov, priporočil,  zahtev in če bi bila zelo kooperativna ter v dejanjih odločna in učinkovita, kar koli bi to že pač pomenilo, tudi še kakšno pohvalo ter nekaj zelo skromnih denarnih sredstev, da policisti in drugi, ki bi se s temi BiH migranti ukvarjali, ne bi bili lačni in žejni. Strah pred takšnim hipotetičnim scenarijem je zaenkrat seveda še povsem odveč, ker teh nesrečnih bosansko hercegovskih migrantov na naše meje tako hitro še ne bo.  Čeprav so razlogi za njihovo kolektivno nesrečo zelo podobni migrantom, ki sedaj od daleč trumoma prihajajo v Evropo.

Protesti PEGIDE v Nemčiji

Prihajajo in pa bodo še v velikem številu prihajali begunci, ki jih že poznamo in jih bomo v bližnji prihodnosti verjetno imeli priložnost še veliko bolj in predvsem po bliže spoznati. Slovenskim oblastem nekateri mediji in tudi povsem običajni državljani skoraj dnevno zastavljajo vprašanje kako bo država Slovenija ravnala, če Nemčija zapre svoje meje. Potem jih bodo seveda zaprle tudi Avstrija in Madžarska in begunski valovi bodo preko Hrvaške usmerjeni proti Sloveniji. Slovenke oblasti odgovarjajo, da se to še ne bo dogodilo in bodo koridorji, ki se seveda tako ne imenujejo, proti Nemčiji preko Avstrije še dalje odprti. Nič pa slovenske oblasti konkretno ne povedo kaj se bo zgodilo, če pa v kratkem res pride do zaprtja teh meja. O zapiranju meja vse bolj glasno govorita tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič in celo že sedanja hrvaška vlada. Veliko manj pa vsi ti povedo kako sploh nameravajo to zaprtje svojih meja v praksi uspešno uresničiti. Od vsega povedanega bi si najbolj želel slišati ravno to. Preseneča tudi kako malo, predvsem slovenski mediji, poročajo o dogajanjih v Avstriji, Nemčiji, Švedski, Norveški in še kakšni severni EU državi in kako zelo narašča odpor avtohtonega prebivalstva do tako masovnega priseljevanja beguncev oziroma migrantov. Ta zgodba s tako masovnim priseljevanjem migrantov se bo v Evropi slabo končala in ljudi ne pomiri niti zagotavljanje Merklove, da bodo vse ekonomske migrante vrnili nazaj. Merklova sicer pravi, da v njihove domicilne države in pri tem ne pove kako se bodo te kočljive operacije sploh lotili. Njeni ministri in nekateri drugi vidni visoki  državni uradniki pa pravijo, da bodo migranti vrnjeni v države iz katerih so v Nemčijo prišli kar je seveda glede na razmerje moči v EU relativno lahko izvesti. In ob vsem tem zelo občutljivem političnem in ekonomskem zapletanju ter politično nestabilnem vzdušju v EU, Merklova še vedno migrantom pošilja vzpodbudna sporočila in jih hrabri na njihovi poti čez Balkan proti Evropi, Tako, da se mnogi v EU že prav resno sprašujejo ali Merklova sploh ve oziroma se zaveda morebitnih posledic svojega početja

In kaj počnejo v tem vmesnem času, ko ima Madžarska še vedno odprt koridor proti Avstriji in dalje proti Nemčiji, oblasti v Sloveniji? Postavljajo in opremljajo nastanitvene centre in usposabljajo prostovoljce ter zbirajo in skladiščijo zaloge za oskrbo migrantov. Niče pa na objektivno možnost prihoda velike množice migrantov ter na vedno večjo verjetnost v primeru  da mejo zapre sosednja Avstrija, in da v nastanitvenih centrih migranti  ne bodo le nekaj ur, temveč nekaj dni, tednov ali celo mesecev, ne pripravlja prebivalstva. Ker se na delo v Avstrijo dnevno vozi več tisoč slovenskih državljanov, so ti vedno bolj zaskrbljeni kako bi takšno zaprtje slovensko-avstrijske meje vplivalo na njihove dnevne delovne odhode na delo in z dela ter kakšne težave lahko pri tem pričakujejo. Zaskrbljeni so tudi mnogi gospodarstveniki, ki imajo tesne poslovne odnose s partnerji v Avstriji in Nemčiji ter drugih državah severne Evrope in kako se bodo v takšnih razmerah odvijali dnevni transportni vseh vrst blaga od katerih so odvisna mnoga velika in manjša podjetja ter trgovina v Sloveniji. Vsi ti svoje dvome in strahove zaključijo z rekom: čas je denar!

Čutiti pa je tudi že vedno večjo zaskrbljenost pri državljankah in državljanih, ker jim nihče ne pove kaj lahko pričakujejo in v čem bodo morali spremeniti svoja vsakodnevna življenja v primeru, da Nemčija in Avstrija ne bosta več želeli sprejeti migrantov iz Slovenije in bodo ti za dalj časa morali ostati v naši državi. Še posebej je čutiti vedno večje vznemirjenje pri prebivalcih krajev v katerih se nahajajo namestitveni centri in v katerih bi se lahko nastanilo več sto ali celo več tisoč migrantov za daljši čas. Tako imamo primere, da bi v nekem nastanitvenem centru lahko bilo dalj časa nastanjenih več migrantov kot je v tistem kraju živečih domačinov. Ministrstvo za notranje zadeve in vodstvo policije sicer obljubljata zagotavljanje varnosti in javnega reda ter miru. Vendar ljudje vedo, da so tudi zmožnosti policije kadrovsko in tehnično omejene in da naloga policije ni le delo z migranti ter varovanje javnega reda in miru. Na ta in mnoga druga podobna vprašanja povezana z dalj časa trajajočim bivanjem migrantov med nami in ki se dnevno porajajo pri državljankah in državljanih, bi morala vlada imeti pripravljene odgovore in ljudem povedati kako bo kakšne predvidljive težave tudi uspešno reševala. Vendar vlada molči in občutek je, da breme aktivnosti in odgovornosti  prelaga na humanitarne organizacije, organizacije civilne družbe in prostovoljce ter predvsem na župane občin v katerih so nastanitveni centri. Vsi našteti družbeni subjekti pa imajo zelo omejene finančne možnosti in še bolj bodo imeli omejene kadrovske možnosti, ki se bodo še zmanjševale sorazmerno s časom trajanja bivanja migrantov v nekem lokalnem okolju.

Sklicevanje na humanost, dobrodelnost in človekoljubnost ter na krščanske ali evropske vrednote ima zelo omejen rok trajanja. Še posebej v zatohlem vzdušju, ki so ga nekateri posamezniki in  organizacije ter mediji v zadnjem času ustvarili v slovenskem javnem mnenju. Migranti ne morejo postati problem lokalnih okolij in humanitarnih organizacij ter prostovoljcev, temveč države z vsemi njenimi pristojnimi institucijami in resursi. In čas je, da se država tako začne tudi obnašati in delovati ter v celoti zagotavljati potrebna finančna in druga sredstva iz virov v EU ter ne v breme slovenskih davkoplačevalcev. Slovenci te begunske krize nismo povzročili in vojaško ter ekonomsko razsuli prav nobene države iz katere sedaj migranti tako masovno prihajajo in zaradi tega nimamo prav nobenih zavez, da plačujemo stroške njenega reševanja.